Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (77.297-77.396)

  1. pečȗhnja, f. der Küchenfetzen, Mur.- Cig.
  2. pečȗhnjica, f. dem. pečuhnja, Mur.- Cig., Jan., (pečuhnica) C.
  3. pečȗšnica, f. der Küchenfetzen, C., vzhŠt.- Vest.
  4. pę̑d, -ı̑, f. die Spanne; velika p. (od mazinčnega do palčnega konca), mala p. (od kazavčnega do palčnega konca), Z.; pet pedi, pet pedi! tako, pravijo, poje prepelica; prepelica, prava kmetica, meri strn že na "pet pedi", Zv.
  5. pedagōg, m. vzgojeslovec, der Pädagog.
  6. pedagōgičən, -čna, adj. k pedagogiki spadajoč, pädagogisch.
  7. pedagōgij, m. vzgojeslovno učilišče, učiteljišče, das Pädagogium.
  8. pedagōgika, f. vzgojeslovje, die Pädagogik.
  9. pedagōški, adj. Pädagogen-, pädagogisch, nk.
  10. pedāl, m. podnožni registri, das Pedal (bei der Orgel).
  11. pedȃnj, -dnjà, m. = pedenj, Cig., Dol.- Met., Vrtov. (Km. k.) i. dr.; tudi: pedȃnj, -ȃnja, Dol.
  12. pedānt, m. pretirano natančen človek, der Pedant.
  13. pedantīzəm, -zma, m. = pedantstvo, der Pedantismus.
  14. pedāntski, adj. pedantisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  15. pedāntstvọ, n. die Pedanterie, Cig. (T.).
  16. pedēl, m. vseučiliščne oblasti služabnik, der Pedell.
  17. pédəlj, -dlja, m. = pedenj, C.
  18. pédən, -dna, m. = pedenj, Mik.; tudi: pedę̑n, gen. pednà ali pę́dna, ogr.- Valj. (Rad).
  19. pę́dənj, -dnja, m. die Spanne; dva pednja širok; tudi pédənj, pédnja, Št.
  20. pę́dənj-člóvẹk, -ẹ́ka, m. ein spannlanger Mensch, Prip.- Mik., Vrt.
  21. pedı̑c, m. pedici, neka vrsta ponočnih metuljev ali vešč: die Spanner (geometrae), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  22. pednáti, -ȃm, vb. impf. = pednjati, C.
  23. pedníti, -ím, vb. impf. = pednjati, C.
  24. pednjáč, m. die Raupe eines Spanners (geometra), vzhŠt., ogr.- C.
  25. pednják, m. = pednjač, C.
  26. pednjáti, -ȃm, vb. impf. mit der Spanne messen, Mur., Cig., C.; — pednjač (gosenica) pednja in leze, C.; — mit großen Schritten gehen, C.
  27. pę́dnjic, m. = mali pedenj, Valj. (Rad).
  28. pednjíti, -ím, vb. impf. = pednjati, C.
  29. 1. pẹ́ga, f. der Fleck, Mur., Cig., Jan.; pege, die Sommerflecke, die Sommersprossen; solnčne pege, die Flecken der Sonne ( astr.), Cig. (T.); mrtvaška p., der Todtenfleck, Cig.; rumena p. (v očesu), der gelbe Fleck, Erj. (Som.), Žnid.; slepa p. (v očesu), der blinde Fleck, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).
  30. 2. pę́ga, f. "lesen, z desak storjen lok, potreben, kadar se nad njim zida kak nizek zvod", Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.); = pl. pege, das Bogengerüst, der Gewölbebogen, Dict., Cig.; — prim. it. piega, der Bug.
  31. pę̑gam, m. der Seidenschwanz (bombycilla garrula), Cig., Jan., Erj. (Ž.); = čopasti p., die Haubendrossel ("der Böhmer"), Jan.; — prim. "pegami, böhmische Vögel", Valv. III. 448.; Pegam, der Böhme, Dict.
  32. pẹ́gast, adj. fleckig, Cig., Jan., Cig. (T.); bes. sommerfleckig; pegast obraz.
  33. pẹgáš, m. pegast konj: der Braunschecke, (pegaž) Cig.
  34. pẹgàt, -áta, m. das Perlhuhn, der Perlhahn, Mur., Cig., Jan., Met., Valj. (Rad).
  35. pẹgȃtka, f. die Perlhenne, Mur., Cig., Jan., Erj. (Z.), Št.
  36. pẹ́gav, adj. gefleckt, Cig. (T.); bes. sommerfleckig.
  37. pẹ́gavəc, -vca, m. der Sommerfleckige, M.
  38. pẹ́gavka, f. neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  39. pẹ́gavost, f. die Entstellung durch Sommerflecken.
  40. pēgaz, m. bajeslovni krilati konj, der Pegasus, Cig., Jan.
  41. pę́gla, f. der Theer, Mur., Mik.; das Colophonium, Cig., Jan., M., Vrtov. (Km. k.), DZ.; — prim. it. pégola, Pech.
  42. pẹgovàt, -áta, adj. gefleckt, Met.
  43. 1. pẹ̑h, m. die Entkräftung, die Ermüdung, C., Z., Mik.
  44. 2. pę̑h, m. = 2. pah 4), Mur., Jan., Mik.
  45. pəháč, m. eine schiebende Person, der Schieber, (pahač) Cig.; — der Handstößer ( mont.), SlN.
  46. pəhȃj, m. der Stößel, Jan.
  47. pəhȃłnik, m. 1) der Stößel, M.; — 2) der Riegel, SlGradec- C.; — 3) der Schrothobel ("s katerim mizar posname največje kosmatine"), Lašče- Erj. (Torb.).
  48. 1. pəhȃnje, n. 1) das Stoßen; das Stampfen; — 2) das Gestampfte: die Grütze, Ravn.- Valj. (Rad).
  49. 2. pẹ̑hanje, n. die Anstrengung, ZgD.
  50. 1. pẹ̑hati, -am, vb. impf. 1) abmüden, Cig., Jan.; p. se, sich abmüden, Cig., Jan., C., ZgD.; sich außer Athem laufen, Cig., C.; pehati se je moral, kakor črna živina, p. se za tuje ljudi, LjZv.; — 2) gehen: kam pehaš? Valj. (Rad); — prim. 1. peh.
  51. 2. pəháti, -ȃm, vb. impf. 1) stoßen, schupfen; od sebe koga p.; p. se, sich ( z. B. im Gedränge) stoßen; — peha se mi, es stößt mir aus dem Magen auf, Polj.; — stechen, Z., Št.; z nožem koga p., Št.; — peha me, ich habe Seitenstechen, Št.; — trpka beseda človeka v srce peha (= zbada), C.; — p. se, zanken, streiten, C.; — 2) hervorkommen o. hervorschießen lassen, treiben: trta debel zarod peha (paha) iz očes, Vrtov. (Km. k.); koruza peha, der Kukuruz schießt in die Kolben, Rihenberk- Erj. (Torb.); — po koži se mi peha, ich bekomme einen Ausschlag, Blc.-C.
  52. pę̑hič, m. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — prim. 2. peh, 2. pah 4).
  53. pəhníti, páhnem, vb. pf. 1) einen Stoß versetzen ( bes. mit einem länglichen Gegenstande); z drogom me je pehnil, (pahnil) Mur.; vol z rogmi koga pahne, Dalm.- C.; v oko me je pehnil, er ist mir mit einem spitzigen Gegenstande ins Auge gefahren, Mur.; p. (pahniti) koga od sebe, s konja, s prestola, Cig.; v ječo koga p., Ravn.; — stechen; z iglo koga v glavo p., Guts. (Res.); z nožem koga p., C., Št.; meč v koga p., C.; — 2) hervorwachsen lassen, treiben: žito bo več stebel pehnilo, (pah-) Cig.; rž bo vnovič pehnila, (pah-) Vrtov. (Km. k.); — 3) pahnjen = prismojen, verrückt, Mur., C., vzhŠt.
  54. pẹhǫ̑ča, f. die Ermattung, C., Z.
  55. pẹhóta, f. 1) die Ermattung, Z.; — 2) (po drugih slov. jezikih) das Fußvolk, die Infanterie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  56. pẹhótən, -tna, adj. Infanterie-, Jan.; pehotna puška, das Infanteriegewehr, LjZv.
  57. pę́hta, f. = nerodna, debela ženska, Dol.
  58. pehtàn, -ána, m. ein dickes, schmutziges Mannsbild, Cig.
  59. pèj, interj. = fej, pfui! Cig., Jan.; pej te bodi! Cig., Jan.
  60. pę̑je, f. pl., nam. pege, der Gewölbebock, Valj. (Rad), Gor.; — pogl. 2. pega.
  61. péjica, f. jama, v kateri se koplje pesek, Malhinje- Erj. (Torb.); — (pejca) die Grotte, Štrek.
  62. pę́k, m. der Bäcker; — prim. stvn. peccho, bav. beck, Mik.
  63. pę́ka, f. das Backen; kruh po peki, frisches Brot, Cig., Met.; dobra dekla je za kuho in peko, jvzhŠt.; mati imajo veliko peko, Erj. (Izb. sp.); — kolikor se enkrat da v peč, das Gebäck, Cig.; celo peko kruha bi snel, tako je požrešen, Lašče- Levst. (Rok.); — kruh stare peke, altbackenes Brot, Cig., Slom.
  64. pəkáti, -ȃm, vb. impf. 1) an das Waschbrett schlagen: p. perilo, štrene, SlGradec- C.; — 2) p. se, sich katzbalgen, Cig.
  65. pę̑kba, f. = pekva, Danj.- Mik.
  66. pəkə̀ł, -klà, m. 1) das Pech, Blc.-C.; — der Theer, Dol.; — 2) die Hölle; v p. priti; pekelvice, die Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), ker otroci pukajoč cvetna peresca ugibljejo, pridejo li v pekel ali v vice ali v nebesa, Kras- Erj. (Torb.); — 3) eine Art Flachsdörrofen, SlGor.- C.; pékəł, Št., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  67. pékəłn, adj. = peklen, Jan.
  68. pekèt, -ę́ta, m. das Getrampel ( z. B. der Pferde), Z., Zora, Valj. (Rad).
  69. peketȃnje, n. das Getrampel, das Gestampfe, Cig., Jan.; p. konjskih kopit, Jurč.
  70. peketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. mit den Hufen die Erde stampfen, trotten, traben, Mur., Cig., C.; Črez kam'ne peketajo, Preš.
  71. pę́kəv, -kve, f. die Bratpfanne, Mur., Cig.; pogača v pekvi, Trst. (Let.); — prim. pekva.
  72. pę́kinja, f. = pekarica, Mur., Cig., Jan.; — prim. pek.
  73. pekla, f., nam. pekva, Cig., Jan.
  74. pékləc, -kləca, m. = peklenec, Levst. (Zb. sp. II. 55.).
  75. pəklę̑n, adj. Höllen-; verdammt ( pos. v kletvicah); pekleno olje, = hudičevo o., Z.
  76. pəklę́nəc, -nca, m. der Höllengeist, der Teufel, Mur., Cig., Guts. (Res.).
  77. pəklenẹ́ti, -ím, vb. impf. Gram verursachen, wurmen: to me pekleni, vzhŠt.
  78. pəkleníca, f. 1) die Wagenschmiere, C.; — 2) die Furie, Jan. (H.); — prim. pekel 1) in 2).
  79. pəkleník, m. = peklenec, Cig.
  80. pəklę́nski, adj. Höllen-, höllisch; peklenska pošast, das Höllengespenst; p. kamen, der Höllenstein, Cig. (T.); peklensko veselje, höllische Freude.
  81. pəklę́nščak, m. der Teufel.
  82. pəklę́nščica, f. das Höllenweib, Cv.
  83. pəklẹ́ti, -ím, vb. impf. = pekliti, Dol.- Levst. ( LjZv. I. 36.).
  84. 1. pəklína, f. kamena p., das Erdpech, das Erdharz, Erj. (Min.); — prim. pekel 1).
  85. 2. peklína, f. die Glühhitze, Jan.
  86. pəklíti, -ím, vb. impf. peinigen, quälen, Sorgen machen, Mur., V.-Cig., Jan., Dol., vzhŠt.- C.; vest jih bo pekla in peklila vekoma, Burg.; vestni nepokoj ga pekli, Ravn.; — p. se, sich ärgern, M., Pohl. (Km.).
  87. pəklı̑vəc, -vca, m. der Quäler, Cig.
  88. pəklı̑vka, f. die Quälerin, Cig.
  89. péklja, f., nam. petlja, der Obststiel, C., Št.
  90. pəkljénje, n. die Peinigung, Cig.
  91. 1. péklọ, n. = pekel, Fr., Rez.- C.
  92. 2. péklọ, n. die Bratpfanne, Jan., Danj.- Mik., Gor., Dol.
  93. pekočína, f. die Glut, Jan.
  94. pę́kovka, f. die Bäckersfrau.
  95. pę́kovski, adj. = pekarski.
  96. pę̑kva, f. die Bratpfanne, Mur., Trst. (Let.), BlKr., vzhŠt.
  97. pelę́ha, f. = peliha, der Fleck, bes. ein rother Fleck am Leibe, Ig (Dol.); — das Hitzbläschen, Valj. (Rad); — kaka p. zemlje, ein Fleck Erde, Zv.
  98. pə̀lək, -lka, m. 1) = peček, der Obstkern, der Weinbeerkern, Kras, Prim., Cig., Štrek., Plužna- Erj. (Torb.); hruševi pelki, Vrtov. (Km. k.); iz pelka zrasla mladika, Nov.; črvi se zarijejo blizu pecljev v nezrele jagode do pelkov, katerih jedrca jim služijo v živež, Nov.; — 2) die Haut der Weinbeere, Dutovlje (Kras)- Erj. (Torb.).
  99. pélen, m. = pelin, GBrda- Erj. (Torb.); pelèn, -ę́na, Plužna pri Bolcu, Lašče- Erj. (Torb.); pélen, -ę́na, Lašče- Erj. (Torb.).
  100. pelę́nčək, -čka, m. das Wickelkind, Jan.

   76.797 76.897 76.997 77.097 77.197 77.297 77.397 77.497 77.597 77.697  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA