Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (77.201-77.300)

  1. pažína, f. die Faschine, um etwas zu verstopfen, Fr.- C.
  2. pažı̑nje, n. coll. Faschinen, um etwas zu verstopfen, C., Z.
  3. pážiti, pȃžim, vb. impf. mit Brettern verkleiden, ausschalen, Cig., Jan.; — die Wände mit Stroh füttern, C.; — (die Fugen) verstopfen, Mur., C., Dol., Savinska dol.; stene z mahom p., Mur.
  4. pažljàt, -áta, adj. mit Klauen versehen, ogr.- C., Mik.
  5. pȃžnat, adj. voll zäher Schollen: pažnata ral, vzhŠt.- C.
  6. pȃžnica, f. das Schalbrett, das Futterbrett, Cig., Jan., Kr.
  7. pȃžnik, m. der Schalbrettnagel, Z., C.
  8. pȃžnja, f. das Achtgeben, die Obhut, Jan., Nov.- C.; sodna p., die gerichtliche Obhut, DZ.; policijska p. nad posli, DZkr.; biti brez pažnje, ohne Obhut sein, Zv.
  9. pážnohət, -hta, m. die Klaue, Jarn., Danj.- Mik.
  10. pážul, m. = fižol, C.
  11. pážulək, -lka, m. der Pinienbaum (pinus pinea), Cig., Jan.
  12. pèc, interj. vzklik, kadar se kdo kake vroče reči dotakne, Z., jvzhŠt.
  13. pecȃljka, f. debela ploščica, nasajena na raven roč, s katero tla zabivajo in trdijo ( n. pr. na kegljiščih), vzhŠt.
  14. pecáti, -ȃm, vb. impf. 1) tätscheln, Fr.- C.; — 2) stechen, C.; kača z jezikom peca (züngelt), C.; — prim. pacati 2).
  15. pécəlj, -clja, m. der Traubenkamm, der Obststengel; der Blattstiel, Cig., Jan., Cig. (T.), Dol., Št.; — prim. lat. petiolus, it. picciuolo, Mik. (Et.).
  16. pécəljnat, adj. stielig, Cig., Jan.
  17. pecíkati, -am, vb. impf. stechen, C.
  18. pecíkniti, -ı̑knem, vb. pf. stechen, C.
  19. pecı̑vọ, n. das Gebäck, das Backwerk, Jan., nk.
  20. peckáti, -ȃm, vb. impf. leichte Schläge geben, tätscheln: otroke po licih p., vzhŠt.
  21. pecljàt, -áta, adj. stielig, Jan. (H.).
  22. 1. pecljáti, * -ȃm, vb. impf. entstengeln ( z. B. bei den Trauben die Stengel von den Beeren sondern), Z., Dol.
  23. 2. pecljáti, -ȃm, vb. impf. kleinschrittig hüpfen, vzhŠt.
  24. pecniti, -nem, vb. pf. einen leichten, patschenden Schlag geben, C.
  25. pę̑č, -ı̑, f. 1) der Ofen; železna, lončena p.; p. na okno, der Schachtofen, Cig. (T.); p. na volka, der Blauofen, V.-Cig.; p. postaviti, einen Ofen setzen, Cig.; p. zakuriti, den Ofen heizen; v peči zakuriti; za pečjo sedeti, hinter dem Ofen hocken; p. podpirati, den Ofen hüten, Cig.; tema je, kakor v peči; — 2) der Fels, das Felsenstück, Mur., Cig. (T.), Gor.- Mik., Fr.- C., Celovška ok.; srepa p., ein ungeheures Felsstück, Cig.; grob v kamenato peč izsekan, Trub.; pl. peči, die Felsengegend, C.; — der Stein (peć), Rez.- C.; — 3) der Kummer, der Gram, Rez.- C.; prim. 1. peča 2).
  26. 1. pèč, péča, m. = skrb, sitnost, die Plage, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  27. 2. pèč, pę́ča, m., v Brkinih- Erj. (Torb.), pogl. 1. beč 2).
  28. 1. pę́ča, f. 1) die Felsenhöhle, die Grotte, Tublje (Kras)- Erj. (Torb.), Štrek.; — 2) der Gram, Mik., Rez.- C., Koboridski Kot- Štrek. (Let.); veliko pečo imeti, Rez.- C.; tudi: péča, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.), GBrda.
  29. 2. pẹ́ča, f. 1) das weibliche weiße Kopftuch der Sloveninen; — 2) p. papirja, ein Bogen Papier, ogr.- C., Z.; bukve v celo pečo, ein Foliant, Cig.; — p. platna, eine Webe, Cig.; — prim. it. pezza, lat. petia, C. ( Vest.), Mik. (Et.).
  30. pečȃł, f. der Gram, Jan., Cig. (T.); — stsl.
  31. pečȃnje, n. die Beschäftigung (mit einer Sache), der Verkehr (mit einer Person); p. s čim, s kom; bes. verbotener Umgang, M.
  32. pečȃt, m. 1) das Siegel; ročni, občinski, sodnijski p.; p. pritisniti na kaj, etwas mit dem Siegel versehen; pod pečat dejati, in die Sperre nehmen, Cig.; svinčeni p., die Plombe, DZ.; — 2) die mit dem Amtssiegel versehene Vorladung, Z., Gor.; p. vzeti, gerichtlich klagen, Gor.; — das Decret, C.; — 3) das Gepräge, Cig. (T.); — tudi: péčat.
  33. pečȃt, f. = pečat m., Cig., Ravn., Gor., vzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); s svojo lastno pečatjo, dolžno pismo iz l. 1630- Let.; — ali je rojstveni list ali kakova pečat (Vorladung), Jurč.; da ne plačaš, precej imaš pečat v hiši, Zv.
  34. pečȃtən, -tna, adj. Siegel-: pečatni vosek; pečatni prstan, der Siegelring.
  35. pečátenje, n. das Siegeln; (pravilno: pečačenje).
  36. pečáti se, -ȃm se, vb. impf. sich abgeben, sich befassen; p. se z vinstvom, z rokodelstvom; škoda je s tem se pečati, es lohnt sich der Mühe nicht; p. se s kom, sich mit jemandem abgeben, Umgang pflegen; p. se z ljudmi svoje vrste, mit seinesgleichen umgehen, Cig.; besonders: unerlaubten (geschlechtlichen) Verkehr pflegen, Cig.; — p. se za kaj, sich um etwas kümmern, Cig.; p. se za gospodarstvo, Zora; pečali so se za napredek, Jurč.; — (redkeje: pečati [brez: se]: ne pečaj v mene, lass mich in Ruhe! BlKr.- M.); — prim. pačati se, — iz it. pacciare, Mik. (Et.); impacciare, stören, impacciarsi, sich einlassen.
  37. pečatílọ, n. die Siegelpresse, Jan.
  38. pečátiti, -ȃtim, vb. impf. siegeln, abstempeln; p. pisma, svedočbe.
  39. pečatı̑vəc, -vca, m. der Siegeler, Cig.
  40. pečȃtnica, f. 1) die Siegelpresse, Cig.; — 2) die Bulle, Let., ZgD.
  41. pečȃtnik, m. 1) der Siegelstock; — = pečatni prstan, Cig., Ravn.- C.; — kovni p., der Prägestempel, DZ.; — 2) = pečatnikar, der Siegelbewahrer, Jan.
  42. pečatnína, f. das Siegelgeld, Cig., DZ.
  43. pečatoslǫ̑vje, n. = pečatoznanstvo, Cig.
  44. pečatoznȃnstvọ, n. die Siegelkunde, Cig. (T.).
  45. pę̑čca, f. dem. peč f.; ein kleiner Ofen.
  46. 1. pę̑čək, -čka, m. za pečkom, im Ofenwinkel, Jurč.; pust za pečkom, velika noč pod oknom, Dol.- DSv.; — prim. zapeček.
  47. 2. pəčə̀k, -čkà, m. 1) der Weinbeerkern, der Fruchtkern von Äpfeln, Birnen u. dgl.; jabolko je zrelo, kadar ima črne pečke; (pȇčək, -čka, Št.); — 2) neka vinska trta, C., Celjska ok., Hal.- Erj. (Torb.); — 3) die gemeine Kichererbse (cicer arietinum): divji in pitani p., Boršt ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  48. péčən, -čna, adj. 1) Ofen-; pę̑čnọ omelo, der Ofenwisch, jvzhŠt.; — 2) zum Backen gehörig: pečne kadunje, der Backtrog, Dol.; — 3) kummervoll: vsa pečna sem te iskala, Rez.- C.
  49. pečę̑n, adj. = kamenit, aus Stein: pečena miza, Rez.- C.
  50. pečę́nčica, f. dem. pečenka; das Brätchen, Cig.
  51. pečeníca, f. 1) = pečena repa, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Tolm.; — 2) der Milchschwamm, der Brätling (boletus lactifluus), Cig., M.; — 3) pečę́nica, die Brennessel (urtica urens), Stopice (Tolm.)- Erj. (Torb.), Ben.- C., Koborid ( Goriš.).
  52. pečenína, f. gebratene oder gebackene Speisen, Mur., Cig.; das Backwerk, Jan.
  53. pečę́nja, f. der Braten, Mur., vzhŠt.- C.
  54. pečenják, m. 1) eine Art Kuchen: der Topfkuchen, Št.- Cig., Jan., Slom.- C., Celjska ok.- C.; der Gugelhupf, C.; — 2) der Bratrost, C.
  55. pečénje, n. 1) das Braten, das Backen; — 2) das Brennen: p. vesti, die Gewissensbisse, Cig.; — 3) das Gebratene, der Braten, Cig., Jan., Dol.- Z.; — das Gebackene, Cig.; — tudi: pečenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  56. pečę́njica, f. dem. pečenja; kleiner Braten, Mur.
  57. pečę́nka, f. 1) der Braten; telečja, svinjska p.; boljša je žlica zelja v miru, nego pečenka v prepiru, Nov.- C.; — 2) = pečena hruška, Razdrto ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 3) der Feld- o. Blätterpilz, der Champignon (agaricus campestris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  58. pečę́nkica, f. dem. pečenka; pogl. pečenčica.
  59. pečę́nkọ, n. neko jabolko, v Brkinih- Erj. (Torb.).
  60. pečę́vən, -vna, adj. felsig, Jan.
  61. pečevína, f. 1) das Felsenstück, Mur.; — 2) der Felsengrund, die Felsengegend, Jan.
  62. pečevı̑t, adj. felsig, Cig.
  63. pečę̑vje, n. coll. Felsen, die Felsengegend; tudi: pečevjè, Kr.- Valj. (Rad).
  64. pečę́vnast, adj. felsicht, felsig, Mur.
  65. pečevnàt, -áta, adj. felsig, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan.
  66. pečevníca, f. der Küchenfetzen, Jan. (H.).
  67. pečevník, m. der Felsbewohner, Cig., Jan.
  68. péči, péčem, vb. impf. 1) eine feste Speise der Einwirkung der Hitze aussetzen: backen, braten; kruh, potice p., hruške, jabolka, repo, krompir, kostanj p.; meso p.; — ta zna več ko hruške peči = der versteht etwas, Cig.; kruh, repa, meso i. t. d. se peče; danes pečemo, heute ist bei uns Backtag, Cig.; — na Primorskem se kava, ječmen, nosec i. dr. ne žge, nego se peče, Erj. (Torb.); — 2) die Empfindung des Brennens verursachen, brennen: kar te ne peče, ne pihaj! Zv.; solnce peče, die Sonne brennt; rana me peče (verursacht einen brennenden Schmerz); oči me pečejo, ich habe einen brennenden Schmerz in den Augen; — pekoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — Gram verursachen: to ga peče; globoko ga je v srce pekla sramota, Levst. (Zb. sp.); vest ga peče, das Gewissen foltert (beißt) ihn; radovednost ga peče, die Neugierde plagt ihn, Cig.; — 3) peči se za kaj, sich um etwas kümmern, C., Jurč. (Tug.); ( stsl.).
  69. 1. pečíca, f. 1) ein kleiner Ofen, M., Gor., Dol.; der Brantweinbrennofen, jvzhŠt.; der Brennofen der Töpfer, Cig.; — die Bratröhre, V.-Cig.; — 2) — kamenček, das Steinchen, Rez.- C.; — 3) = kopriva, Cig.
  70. 2. pẹ́čica, f. 1) dem. peča; ein weibliches weißes Kopftuch z. B. für ein Kind; — 2) das Darmfell, das Gekröse (mesenterium); tolsto gubo, ki jo dela potrebušnica na želodcu in na črevih, imenujemo pečico (Netz), Erj. (Som.); — der Netzbraten, Dol.; — 3) die Halswamme des Rindes, BlKr.
  71. 3. pəčíca, f. = 2. pečka, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  72. pẹ́čičən, -čna, adj. Gekrös-: pečična žila, die Gekrösader, Cig.
  73. pečína, f. 1) der Fels; — 2) die Felsenhöhle, Mur., Jan.; — 3) das Brennen der Brandwunde, Mik.
  74. pečínast, adj. felsicht.
  75. pečinàt, -áta, adj. felsig, C.
  76. pečı̑nka, f. die Grotte, Erj. (Min.).
  77. pəčjè, n. coll. = pečki, pečke, Obstkerne, ogr.- C., Valj. (Rad).
  78. 1. pę̑čka, f. 1) das Loch unter dem Ofen, C.; — das Küchenloch in der Wand, C.; — = zapečnjak, ein Sitz hinter dem Ofen, C.; — 2) = pečena repa, pečenica, Guts.
  79. 2. pəčkà, f. = peček 2), der Obstkern (von Äpfeln, Birnen, Trauben u. dgl.), Cig., Dol., Notr.; denarja kakor pečka na jablani, kakor bučnih pečka, Jurč.
  80. 3. pə̀čka, f. = pečkalo, eine saumselig handelnde Person, Gor.
  81. pəčkálọ, n. einer, der langsam und saumselig arbeitet, Cig.
  82. pəčkȃnje, n. langsames Machen, Cig.
  83. pəčkàt, -áta, adj. Kerne enthaltend: pečkato sadje, das Kernobst, Cig., Jan.
  84. pəčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) die Kerne vom Obst auslesen, Jan. (H.); — 2) stochern: po nosu, po ušesih p., Cig.; stöbern, Z.; wühlen, Otaleži ( Goriš.)- Štrek. (Arch. XII. 464.); — = bosti koga, zabadati v koga, drezati v koga z besedami, sticheln, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) schnitzeln, bröckeln, Z.; = mrviti, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); n. pr. repo preveč na drobno ribati, kako stvar razmazavati in jo s tem uničevati, Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; — 4) bei der Arbeit nicht vorwärts kommen, Cig.; lenivo kaj delati, da nikjer ni nič pokazati, Lašče- Erj. (Torb.), Cig., Gor., BlKr.
  85. pəčkǫ́vəc, -vca, m. ein aus einem Kern gezogenes Bäumchen, C.
  86. pəčkovı̑t, adj. kernreich, Cig., Jan.
  87. pəčkovnàt, -áta, adj. kernreich, Jan.
  88. pəčkǫ́vnica, f. pečkovnice, Steinfrüchtler, Cig. (T.).
  89. pečljìv, -íva, adj. kummervoll, Rez.- C.
  90. pečnàt, -áta, adj. felsig, C.; — steinern: pečnato srce, Rez.- C.
  91. pečníca, f. 1) der Backofen, Meg., Alas., Cig., Dol.; — der Brennofen, Jan. (H.); — der Dörrofen (für Obst, Flachs u. dgl.), Cig., Št.; — der Töpferofen, Cig., C.; — der Bleiaschenofen, V.-Cig.; — ein Ofen mit einem eingemauerten Kessel, Gor.; Strašne kotle so skovali, Jih v pečnice grozne djali, Slom.; der Destillierofen, Cig.; — die Esse der Schmiede, Cig., C.; — 2) das Loch unter dem Ofen, Guts., Celovška ok.; — die Ofennische, C., Gor.; — das Ziegelofenloch, C.; — 3) die Ofenkachel, Cig., Jan., C., DZ.; pečnico izmekniti in zopet nazaj vstaviti, LjZv.; — 4) das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Tolm.
  92. pečník, m. 1) ein gemauerter Sitzplatz im Ofenwinkel, die Ofennische, C., Celovška ok.; — 2) der Heizer: Sajegulec in pečnik, Levst. (Zb. sp.); (bei Schmelzhütten), Cig.; — 3) der Backgast, der sein Brot dem Bäcker zum Backen bringt, Cig.; — 4) der Felsbewohner, Cig., Jan.; — 5) die Sandnelke, Ravn.- Cig.; die Karthäuser-Pechnelke (lychnis Carthusianorum), C., Medv. (Rok.); — die Aurikel (primula auricula), Zv.
  93. pečnína, f. das Ofengeld, das für den Gebrauch eines fremden Backofens gezahlt wird, das Backgeld, Cig.
  94. pečnjáčək, -čka, m. dem. pečnjak; die Ofenkachel, Guts.- Cig.
  95. pečnják, m. = pečnica 3), die Ofenkachel, Cig.
  96. pečúh, m. der Ofensitzer, V.-Cig.
  97. pečȗhnja, f. der Küchenfetzen, Mur.- Cig.
  98. pečȗhnjica, f. dem. pečuhnja, Mur.- Cig., Jan., (pečuhnica) C.
  99. pečȗšnica, f. der Küchenfetzen, C., vzhŠt.- Vest.
  100. pę̑d, -ı̑, f. die Spanne; velika p. (od mazinčnega do palčnega konca), mala p. (od kazavčnega do palčnega konca), Z.; pet pedi, pet pedi! tako, pravijo, poje prepelica; prepelica, prava kmetica, meri strn že na "pet pedi", Zv.

   76.701 76.801 76.901 77.001 77.101 77.201 77.301 77.401 77.501 77.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA