Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (7.701-7.800)

  1. črvę̑nka, f. der Gänsefuß (chenopodium), Medv. (Rok.).
  2. črvìč, -íča, m. dem. črv, das Würmchen: pl. črviči, die Maden, Cig. (T.).
  3. črvı̑čək, -čka, m. dem. črvič; das Würmchen.
  4. črvíčenje, n. das Bauchgrimmen, Cig.
  5. črvíčiti, -ı̑čim, vb. impf. črviči me po trebuhu, ich habe Bauchgrimmen, Cig., M., Polj.; — črviči me, es macht mir Kummer, es wurmt mich, Navr. (Kop. sp.).
  6. črvína, f. 1) der Wurmstich, das Wurmloch, V.-Cig.; — 2) der Wurm: človek je ješča črvina, C.; — das Gewürm, Cig.
  7. črvı̑njak, m. das Wurmkraut, der Rainfarn (tanacetum vulgare), Cig., M.
  8. črvı̑nka, f. die Möhringie (Moehringia), C., Medv. (Rok.).
  9. črvìv, -íva, adj. wurmig, wurmstichig: črvivo sadje, črviv les.
  10. črvı̑včič, m. dem. črvivec, C.
  11. črvı̑vəc, -vca, m. 1) wurmige Frucht, C.; — tudi psovka: kaj to srbi tebe, črvivec! SlN.; — 2) das Zigeunerkraut, das Bilsenkraut (hyoscyamus), Dict., Guts., Mur., Hip. (Orb.), C.
  12. črvı̑vək, -vka, m. die wurmstichige Frucht: črvivki padajo z drevja, C.
  13. črvíviti se, -ı̑vim se, vb. impf. wurmig, wurmstichig werden, Habd., C., Z.
  14. črvı̑vka, f. die Miere (alsine), Medv. (Rok.).
  15. črvı̑vnik, m. das Ackergauchheil (anagallis arvensis), Cig., Erj. (Rok.).
  16. črvívost, f. die Wurmstichigkeit, der Wurmfraß; — die Wurmkrankheit bei Pferden, der Wurm, Cig., DZ.; podkožna č. pri konjih je zelo otrovna, Levst. (Nauk).
  17. črvížiti, -ı̑žim, vb. impf. kleinschrittig gehen wie ein Kind, C.
  18. črvóba, f. der Wurmfraß, die Wurmstichigkeit, Jarn., Cig., Jan., Met., Mik.
  19. črvojẹ̀d, -jẹ́da, adj. = črvojeden: črvojeda miza, Jurč.
  20. črvojẹ̑d, f. der Wurmstich, Mur., Valj. (Rad).
  21. črvojẹ́dən, -dna, adj. 1) wurmstichig; črvojedni tramovi, Jurč.; — 2) Würmer fressend; črvojedna perjad, Zora.
  22. črvojẹ́dina, f. 1) der Wurmstich; črvojedine v lesu; — 2) das Wurmmehl; č. se nahaja v votlih vrbah in drugih drevesih, Cv.
  23. črvojẹ́dinast, adj. wurmstichig; č. sad, Trub. (Post.); črvojedinasta lipa, Jurč.
  24. črvovẹ́dən, -dna, adj. = črvojeden, Gor.
  25. čudokrèt, -krę́ta, m. das Thaumatrop, Cig. (T.), Žnid.
  26. čudotvǫ̑rəc, -rca, m. der Wunderthäter, Cig.; — stsl.
  27. čudotvǫ́rən, -rna, adj. wunderthätig, M., nk.; čudotvorna moč, Navr. (Let.).
  28. čudotvǫ́rnost, f. die Wunderthätigkeit, nk.
  29. čȗferna, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  30. čúra, ** f. 1) = kura, C.; die Henne, Kr.- Valj. (Rad); — 2) der giftige Lerchenschwamm, V.-Cig.
  31. čȗrək, -rka, m. 1) = čirič, C.; — 2) der Schwarzkümmel (nigella arvensis), Cig.; — prim. ščurek.
  32. čúrən, -rna, m. = muren, C.; — prim. čurek.
  33. čȗrika, f. = kurica, C.
  34. čȗrka, f. = čurika, kurica, C., Z.
  35. čútara, f. flache, runde, meist hölzerne Reise- oder Feldflasche.
  36. čútarica, f. dem. čutara.
  37. čútaričica, f. dem. čutarica.
  38. čuvár, -rja, m. der Hüter, der Wächter, Cig., Jan., ogr.- C.; grajski č., LjZv.
  39. čuvaríca, f. die Hüterin, die Wächterin, Cig., Jan.
  40. čuvȃrka, f. = čuvarica, C.
  41. čuvárnica, f. die Wachtstube, Habd., Z.; — das Wachthaus: pod Gorjanci postavila je vlada vojarnice in čuvarnice, LjZv.
  42. čuvárski, adj. Hüter-, Wächter-: plačilo čuvarsko, das Wachegeld, Cig.
  43. čvę́riti, -im, vb. impf. unnützes Zeug reden, plauschen, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. čvekati.
  44. čvetę̑r, num., pogl. četver.
  45. čvetę́riti, -ę̑rim, vb. impf. = četveriti, Vorspann leisten, Notr., Gor.
  46. čvetę̑rnik, m. = četvernik, die Vorspanndeichsel, Gor.
  47. čvòr, čvóra, m. der Knorren, Cig., C.; — hs.
  48. čvrčáti, -ím, vb. impf. = cvrčati.
  49. čvȓčək, -čka, m. = cvrček.
  50. čvrčkáti, -ȃm, vb. impf. = cvrčkati, cvrčati, zwitschern: čvrčkajo pernati pevci, Prekmursko- Kres.
  51. čvŕkati, -am, vb. impf. = cvrkati, Cig.
  52. čvrkljáti, -ȃm, vb. impf. zwitschern, Cig.
  53. 1. čvŕkniti, čvȓknem, vb. pf. aufkreischen, C.; mucksen, C.; — prim. 1. cvrkniti in čmrkniti.
  54. 2. čvŕkniti, čvȓknem, vb. pf. ansengen, zusammenschrumpfen machen; čvrknjeni lasje, čvrknjeno listje, C., — pogl. 2. cvrkniti.
  55. čvrkútanje, n. das Gezwitscher: č. ptic, Mik., Jan.
  56. čvrkútati, -am, vb. impf. zwitschern, Prip.- Mik.; — pogl. cvrkutati.
  57. čvrlẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern: vrabci čvrlijo, BlKr.; ptice so veselo čvrlele, Jurč.
  58. čvrlínkati, -am, vb. impf. zwitschern, C., Z.
  59. čvȓst, čvŕsta, adj. fest, kernig; čvrst les, Kernholz, Cig.; compact, Cig.; — frisch (o kovinah), V.-Cig.; — čvrsta voda, frisches Wasser, Erj. (Som.); rüstig, kräftig; čvrst človek; čvrsto delo; čvrst glas; — lebensfrisch, Jan.; munter: čvrste oči imeti, Cig.; — prim. črstev.
  60. čvrsták, m. kräftiger Mann, Cig.
  61. čvrsténje, n. die Frischarbeit: č. železa, V.-Cig.; — nam. čvrščenje.
  62. čvrstílọ, n. die Erfrischung, Šol.
  63. čvrstíti, -ím, vb. impf. kräftig, frisch machen, Cig.
  64. čvrstóba, f. = čvrstost.
  65. čvrstǫ̑ča, f. = čvrstost, kajk.- Valj. (Rad).
  66. čvrstọ̑st, f. die Festigkeit; die Consistenz, Cig.; — die Rüstigkeit, die Tüchtigkeit, die Frische.
  67. čvrstóta, f. = čvrstost, Cig., Jan.
  68. čvr̀š, čvŕša, m. 1) grča v lesu, v deski, der Knorren; Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Gelenkhöcker, Erj. (Som.).
  69. dábər, -bra, m. = bober, Cig., Jan., Valj. (Rad); — hs.
  70. dácar, -rja, m. der Acciseneinnehmer.
  71. dagerotipı̑ja, f. die Daguerreotypie, Cig. (T.).
  72. daljemèr, -mę́ra, m. das Diastimeter, Cig. (T.).
  73. dȃr, dȃra, darȗ, m. 1) die Gabe; d. božji, die Gottesgabe; das Geschenk; ne odlašaj dati daru potrebnemu, Dalm.; kralju je bila darove nositi šega, Ravn.; v dar dati, schenken; v dar dobiti, zum Geschenk bekommen; dari brati, betteln, Jan.; k daru zvati, zur Abgabe von Geschenken einladen (bei Hochzeiten): godci začnejo k daru zvati, BlKr.; — 2) das Opfer; Kajna Bog in njegovega daru kar ne pogleda, Ravn.; pitni dar, das Trankopfer; Dari opravit bog'nji po navadi Prinese Črtomira lahka ladja, Preš.; — 3) die Gabe, die Fähigkeit; d. proroštva, die Prophetengabe, Cig.; dar besede, die Gabe des Vortrags, Cig. (T.).
  74. dàr, adv. dar do, bis zu, Rez.- C., Mik.; — prim. stsl. daže do.
  75. dárati, -am, vb. impf. znači on glas, ki ga kokoš daje od sebe, predno gre jajce nest, Dol.
  76. darávno, conj. = dasi, C.
  77. dȃrba, f. = daritev, Slom.- C.
  78. dārda, f. der Spieß, Habd., M., die Lanze, C.; = prim. madž. dárda, it. dardo, der Wurfspieß, Mik. (Et.).
  79. dàre, conj. = kadar, vzhŠt., ogr.- C.; — iz gdare.
  80. dȃrək, -rka, m. dem. dar; kleine Gabe.
  81. darežljìv, -íva, adj. freigebig, wohlthätig, Mur., Jan., C., nk.
  82. darežljívost, f. die Freigebigkeit, Mur., Jan., nk.
  83. daríłce, n. dem. darilo, kleines Geschenk.
  84. daríłən, -łna, adj. Schenkungs-, Jan.; — Opfer-, Cig., Jan.
  85. darı̑łnica, f. 1) das Opfergefäß, Cig., Jan.; — 2) der Opferstock, DZ.
  86. darı̑łnik, m. 1) der Opferaltar, der Opfertisch, Cig., Jan.; — 2) der Opferstock, M.
  87. darílọ, n. das Geschenk; der Preis, die Prämie; — das Opfer, Cig., Jan.
  88. darína, f. die Gabe, Mur.; das Opfer: na darino se shajati, Ravn.; pl. darine, das Opfermahl, V.-Cig.
  89. daríšče, n. die Opferstätte, Cig., C.
  90. darı̑telj, m. der Geber, Mur., C.
  91. darı̑teljica, f. die Geberin, nk.
  92. darı̑teljka, f. = dariteljica, M., C.
  93. darı̑tən, -tna, adj. = daritven, Cig.
  94. darı̑təv, -tve, f. die Schenkung, Cig.; pogl. podaritev; — die Opferung, das Opfer; d. opraviti, Ravn.
  95. daríti, -ím, vb. impf. spenden, schenken, Mur., Cig., Jan.; d. in jemati, Levst. (Zb. sp.); — opfern, Mur., Cig., Jan., Burg.; — dariti koga, beschenken, Vrt.
  96. darı̑tvən, -tvəna, adj. Opfer-: daritveni kamen, Let.
  97. darı̑vəc, -vca, m. der Spender, Cig., Jan., Valj. (Rad); der Opferer, Cig.; Darivca, darov in darilnikov ni, Greg.
  98. darı̑vka, f. die Spenderin, Cig., Jan., Cv.
  99. darljìv, -íva, adj. freigebig, Mur., Cig., Jan., Let.
  100. darljívost, f. die Freigebigkeit, Mur., Cig.

   7.201 7.301 7.401 7.501 7.601 7.701 7.801 7.901 8.001 8.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA