Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
r (7.701-7.800)
-
črvę̑nka, f. der Gänsefuß (chenopodium), Medv. (Rok.).
-
črvìč, -íča, m. dem. črv, das Würmchen: pl. črviči, die Maden, Cig. (T.).
-
črvı̑čək, -čka, m. dem. črvič; das Würmchen.
-
črvíčenje, n. das Bauchgrimmen, Cig.
-
črvíčiti, -ı̑čim, vb. impf. črviči me po trebuhu, ich habe Bauchgrimmen, Cig., M., Polj.; — črviči me, es macht mir Kummer, es wurmt mich, Navr. (Kop. sp.).
-
črvína, f. 1) der Wurmstich, das Wurmloch, V.-Cig.; — 2) der Wurm: človek je ješča črvina, C.; — das Gewürm, Cig.
-
črvı̑njak, m. das Wurmkraut, der Rainfarn (tanacetum vulgare), Cig., M.
-
črvı̑nka, f. die Möhringie (Moehringia), C., Medv. (Rok.).
-
črvìv, -íva, adj. wurmig, wurmstichig: črvivo sadje, črviv les.
-
črvı̑včič, m. dem. črvivec, C.
-
črvı̑vəc, -vca, m. 1) wurmige Frucht, C.; — tudi psovka: kaj to srbi tebe, črvivec! SlN.; — 2) das Zigeunerkraut, das Bilsenkraut (hyoscyamus), Dict., Guts., Mur., Hip. (Orb.), C.
-
črvı̑vək, -vka, m. die wurmstichige Frucht: črvivki padajo z drevja, C.
-
črvíviti se, -ı̑vim se, vb. impf. wurmig, wurmstichig werden, Habd., C., Z.
-
črvı̑vka, f. die Miere (alsine), Medv. (Rok.).
-
črvı̑vnik, m. das Ackergauchheil (anagallis arvensis), Cig., Erj. (Rok.).
-
črvívost, f. die Wurmstichigkeit, der Wurmfraß; — die Wurmkrankheit bei Pferden, der Wurm, Cig., DZ.; podkožna č. pri konjih je zelo otrovna, Levst. (Nauk).
-
črvížiti, -ı̑žim, vb. impf. kleinschrittig gehen wie ein Kind, C.
-
črvóba, f. der Wurmfraß, die Wurmstichigkeit, Jarn., Cig., Jan., Met., Mik.
-
črvojẹ̀d, -jẹ́da, adj. = črvojeden: črvojeda miza, Jurč.
-
črvojẹ̑d, f. der Wurmstich, Mur., Valj. (Rad).
-
črvojẹ́dən, -dna, adj. 1) wurmstichig; črvojedni tramovi, Jurč.; — 2) Würmer fressend; črvojedna perjad, Zora.
-
črvojẹ́dina, f. 1) der Wurmstich; črvojedine v lesu; — 2) das Wurmmehl; č. se nahaja v votlih vrbah in drugih drevesih, Cv.
-
črvojẹ́dinast, adj. wurmstichig; č. sad, Trub. (Post.); črvojedinasta lipa, Jurč.
-
črvovẹ́dən, -dna, adj. = črvojeden, Gor.
-
čudokrèt, -krę́ta, m. das Thaumatrop, Cig. (T.), Žnid.
-
čudotvǫ̑rəc, -rca, m. der Wunderthäter, Cig.; — stsl.
-
čudotvǫ́rən, -rna, adj. wunderthätig, M., nk.; čudotvorna moč, Navr. (Let.).
-
čudotvǫ́rnost, f. die Wunderthätigkeit, nk.
-
čȗferna, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
-
čúra, ** f. 1) = kura, C.; die Henne, Kr.- Valj. (Rad); — 2) der giftige Lerchenschwamm, V.-Cig.
-
čȗrək, -rka, m. 1) = čirič, C.; — 2) der Schwarzkümmel (nigella arvensis), Cig.; — prim. ščurek.
-
čúrən, -rna, m. = muren, C.; — prim. čurek.
-
čȗrika, f. = kurica, C.
-
čȗrka, f. = čurika, kurica, C., Z.
-
čútara, f. flache, runde, meist hölzerne Reise- oder Feldflasche.
-
čútarica, f. dem. čutara.
-
čútaričica, f. dem. čutarica.
-
čuvár, -rja, m. der Hüter, der Wächter, Cig., Jan., ogr.- C.; grajski č., LjZv.
-
čuvaríca, f. die Hüterin, die Wächterin, Cig., Jan.
-
čuvȃrka, f. = čuvarica, C.
-
čuvárnica, f. die Wachtstube, Habd., Z.; — das Wachthaus: pod Gorjanci postavila je vlada vojarnice in čuvarnice, LjZv.
-
čuvárski, adj. Hüter-, Wächter-: plačilo čuvarsko, das Wachegeld, Cig.
-
čvę́riti, -im, vb. impf. unnützes Zeug reden, plauschen, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. čvekati.
-
čvetę̑r, num., pogl. četver.
-
čvetę́riti, -ę̑rim, vb. impf. = četveriti, Vorspann leisten, Notr., Gor.
-
čvetę̑rnik, m. = četvernik, die Vorspanndeichsel, Gor.
-
čvòr, čvóra, m. der Knorren, Cig., C.; — hs.
-
čvrčáti, -ím, vb. impf. = cvrčati.
-
čvȓčək, -čka, m. = cvrček.
-
čvrčkáti, -ȃm, vb. impf. = cvrčkati, cvrčati, zwitschern: čvrčkajo pernati pevci, Prekmursko- Kres.
-
čvŕkati, -am, vb. impf. = cvrkati, Cig.
-
čvrkljáti, -ȃm, vb. impf. zwitschern, Cig.
-
1. čvŕkniti, čvȓknem, vb. pf. aufkreischen, C.; mucksen, C.; — prim. 1. cvrkniti in čmrkniti.
-
2. čvŕkniti, čvȓknem, vb. pf. ansengen, zusammenschrumpfen machen; čvrknjeni lasje, čvrknjeno listje, C., — pogl. 2. cvrkniti.
-
čvrkútanje, n. das Gezwitscher: č. ptic, Mik., Jan.
-
čvrkútati, -am, vb. impf. zwitschern, Prip.- Mik.; — pogl. cvrkutati.
-
čvrlẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern: vrabci čvrlijo, BlKr.; ptice so veselo čvrlele, Jurč.
-
čvrlínkati, -am, vb. impf. zwitschern, C., Z.
-
čvȓst, čvŕsta, adj. fest, kernig; čvrst les, Kernholz, Cig.; compact, Cig.; — frisch (o kovinah), V.-Cig.; — čvrsta voda, frisches Wasser, Erj. (Som.); rüstig, kräftig; čvrst človek; čvrsto delo; čvrst glas; — lebensfrisch, Jan.; munter: čvrste oči imeti, Cig.; — prim. črstev.
-
čvrsták, m. kräftiger Mann, Cig.
-
čvrsténje, n. die Frischarbeit: č. železa, V.-Cig.; — nam. čvrščenje.
-
čvrstílọ, n. die Erfrischung, Šol.
-
čvrstíti, -ím, vb. impf. kräftig, frisch machen, Cig.
-
čvrstóba, f. = čvrstost.
-
čvrstǫ̑ča, f. = čvrstost, kajk.- Valj. (Rad).
-
čvrstọ̑st, f. die Festigkeit; die Consistenz, Cig.; — die Rüstigkeit, die Tüchtigkeit, die Frische.
-
čvrstóta, f. = čvrstost, Cig., Jan.
-
čvr̀š, čvŕša, m. 1) grča v lesu, v deski, der Knorren; Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Gelenkhöcker, Erj. (Som.).
-
dábər, -bra, m. = bober, Cig., Jan., Valj. (Rad); — hs.
-
dácar, -rja, m. der Acciseneinnehmer.
-
dagerotipı̑ja, f. die Daguerreotypie, Cig. (T.).
-
daljemèr, -mę́ra, m. das Diastimeter, Cig. (T.).
-
dȃr, dȃra, darȗ, m. 1) die Gabe; d. božji, die Gottesgabe; das Geschenk; ne odlašaj dati daru potrebnemu, Dalm.; kralju je bila darove nositi šega, Ravn.; v dar dati, schenken; v dar dobiti, zum Geschenk bekommen; dari brati, betteln, Jan.; k daru zvati, zur Abgabe von Geschenken einladen (bei Hochzeiten): godci začnejo k daru zvati, BlKr.; — 2) das Opfer; Kajna Bog in njegovega daru kar ne pogleda, Ravn.; pitni dar, das Trankopfer; Dari opravit bog'nji po navadi Prinese Črtomira lahka ladja, Preš.; — 3) die Gabe, die Fähigkeit; d. proroštva, die Prophetengabe, Cig.; dar besede, die Gabe des Vortrags, Cig. (T.).
-
dàr, adv. dar do, bis zu, Rez.- C., Mik.; — prim. stsl. daže do.
-
dárati, -am, vb. impf. znači on glas, ki ga kokoš daje od sebe, predno gre jajce nest, Dol.
-
darávno, conj. = dasi, C.
-
dȃrba, f. = daritev, Slom.- C.
-
dārda, f. der Spieß, Habd., M., die Lanze, C.; = prim. madž. dárda, it. dardo, der Wurfspieß, Mik. (Et.).
-
dàre, conj. = kadar, vzhŠt., ogr.- C.; — iz gdare.
-
dȃrək, -rka, m. dem. dar; kleine Gabe.
-
darežljìv, -íva, adj. freigebig, wohlthätig, Mur., Jan., C., nk.
-
darežljívost, f. die Freigebigkeit, Mur., Jan., nk.
-
daríłce, n. dem. darilo, kleines Geschenk.
-
daríłən, -łna, adj. Schenkungs-, Jan.; — Opfer-, Cig., Jan.
-
darı̑łnica, f. 1) das Opfergefäß, Cig., Jan.; — 2) der Opferstock, DZ.
-
darı̑łnik, m. 1) der Opferaltar, der Opfertisch, Cig., Jan.; — 2) der Opferstock, M.
-
darílọ, n. das Geschenk; der Preis, die Prämie; — das Opfer, Cig., Jan.
-
darína, f. die Gabe, Mur.; das Opfer: na darino se shajati, Ravn.; pl. darine, das Opfermahl, V.-Cig.
-
daríšče, n. die Opferstätte, Cig., C.
-
darı̑telj, m. der Geber, Mur., C.
-
darı̑teljica, f. die Geberin, nk.
-
darı̑teljka, f. = dariteljica, M., C.
-
darı̑tən, -tna, adj. = daritven, Cig.
-
darı̑təv, -tve, f. die Schenkung, Cig.; pogl. podaritev; — die Opferung, das Opfer; d. opraviti, Ravn.
-
daríti, -ím, vb. impf. spenden, schenken, Mur., Cig., Jan.; d. in jemati, Levst. (Zb. sp.); — opfern, Mur., Cig., Jan., Burg.; — dariti koga, beschenken, Vrt.
-
darı̑tvən, -tvəna, adj. Opfer-: daritveni kamen, Let.
-
darı̑vəc, -vca, m. der Spender, Cig., Jan., Valj. (Rad); der Opferer, Cig.; Darivca, darov in darilnikov ni, Greg.
-
darı̑vka, f. die Spenderin, Cig., Jan., Cv.
-
darljìv, -íva, adj. freigebig, Mur., Cig., Jan., Let.
-
darljívost, f. die Freigebigkeit, Mur., Cig.
7.201 7.301 7.401 7.501 7.601 7.701 7.801 7.901 8.001 8.101
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani