Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (76.997-77.096)

pȃpeževstvọ, n. der Papismus, Jan. (H.).
pȃpežica, f. = turška repa, C.; die Topinambourrübe (helianthus tuberosus), Z.
papežı̑ja, f. = papeštvo ( zaničlj.), Krelj.
pȃpežnik, m. der Papist, Guts.- Cig., Jan., Krelj, M., Dalm.
pápica, f. dem. papa; ima dosti papice in pupice, er hat genug zu essen und zu trinken (v otročjem govoru), BlKr.
papíga, f. der Papagei, Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), nk.
papígast, adj. papageienartig, Cig.
papígica, f. dem. papiga; nerazdružna p., der Inseparabel (psittacula pullaria), Erj. (Ž.).
papı̑nəc, -nca, m. der Papist, der Katholik, ogr.- Mik., C., Vest.
papı̑nski, adj. papistisch, katholisch, ogr.- C.
papīzəm, -zma, m. katoliški nauk o papeštvu, der Papismus, Jan.
papı̑žji, adj. Papageien-, Cig.; papižja vrsta, eine Papageienart, Šol.
pȃpkati, -am, vb. impf. = papati (v otročjem govoru).
papovína, f. die Eberwurz (carlina acaulis), Josch.
papovje, n. = papovina, Josch; pogl. popava.
papúča, f. der Pantoffel, Hip.- C., kajk.- Valj. (Rad).
papúčica, f. dem. papuča; das Pantoffelthierchen (paramecium), Erj. (Z.).
pȃs, pȃsa, pasȗ, m. 1) die Binde um den Leib, der Gürtel; — die Gürtelgegend des menschlichen Leibes, die Lenden; voda mi je do pasa; črez pas koga prijeti; črez pas zažeta ženska, ein enggeschnürtes Frauenzimmer, Levst. (Rok.); v pasu me boli, C.; — v nosečem pasu biti, schwanger sein, C.; — 2) das Garbenband, C., zapŠt.; — 3) der Gurtsims, das Mauer- oder Gurtband (in der Baukunst), Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; — der Reif an Kanonen, Cig.; — 4) der Kugelgürtel ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — der Erd- oder Himmelsgürtel, die Zone, Cig., Jan., Cig. (T.); vroči, zmerni, mrzli p., Jes.; — 5) Ladin p., der Venusgürtel (cestum Veneris), Erj. (Z.); — p. sv. Janža, das Gürtelkraut (muscus terrestris), Hip.- C.
pása, f. der Streifen, Jan., Z.; pase na ženskih krilih, Idrija (Notr.); svinja ima široke pase, Dol.
pȃsančək, -čka, m. eine Hummel mit gelben Streifen um den Leib, Mik.
pȃsanəc, -nca, m. das Gürtelthier oder Armadill (dasypus novemcinctus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — die gestreifte Waldhummel, Cig., Z., Valj. (Rad).
pasȃnke, f. pl. = otrobi, Rib.- DSv.; — prim. it. pasare, durchsieben.
pȃsast, adj. gürtelartig gestreift, Cig., Jan.; pasasti kamen, der Bandstein, Cig.; pasasta prasica, Lašče- Levst. (Rok.).
pasāt, m. der Passatwind, Cig. (T.).
pasātən, -tna, adj. pasatni veter, der Passatwind, Cig., Jan., Cig. (T.).
pásati, pȃšem, vb. impf. gürten, gürteln, Mur., Cig., Jan., Zora; — pasana, ime pasasti kozi, ogr.- C., Krn- Erj. (Torb.).
pȃsavka, f. neka velika raca (ob Cerkniškem jezeru), Blc.-C.
pȃsəc, -sca, m. dem. pas; 1) ein kleiner Gürtel; sv. Marije p., der Regenbogen, Habd.- Mik.; — p. na klobuku, die Huttresse, Cig.; pasci = krogi na loncih, Notr.; — 2) = pasasti prasec, Cig.; — eine Art Hummel mit gurtartigen Streifen, Valj. (Rad); prim. pasanec.
pȃsək, -ska, m. dem. pas, Valj. (Rad).
pásẹka, f. eine ausgehauene Waldstelle, der Holzschlag, ogr.- C.
pȃsən, -sna, adj. Gürtel-, Cig.; pasna zaponka, die Gürtelschließe, Cig.
pásenje, n. das Weiden.
pȃsha, f., C., pogl. pazduha.
pasíca, f. die Binde um den Leib, die Lendenbinde, Cig.; nekdaj so možje nad srajco črez pas nosili rdeče, volnene pasice, Levst. (Rok.); der Gürtel, Cig., Jan., C., Ravn., Nov.; Opaše pasico zlato, Npes.-K.; die Schärpe, DZ.; — das Cingulum beim Messkleide, M.; — dolgi "šal", s katerim si vrat po zimi ovijajo, Dol.
pásiha, f. die Aufmerksamkeit, Rib.- Mik.
pası̑łnica, f. 1) der Gürtel, die Leibbinde, Cig.; — der Gurt, DZ.; — 2) pas od slame, s katerim se škopnik zveže, Polj.
pası̑łnik, m. = pasilnica 1), Cig.; — der Reitgurt, Cig.
pasílọ, n. der Gurt, Jan.
pasína, f. preveza za izmlačen snop, Notr.
pasíšče, n. der Weideplatz, das Weideland, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Nov.
pasita, f. der Taufschmaus, ogr.- Mik., C.
pasīvən, -vna, adj. trpen, passiv, Cig. (T.), nk.; pasivna oblika, passive Form ( gramm.), Cig. (T.); pasivna opozicija, passive, nicht thätig eingreifende Opposition, nk.
pasīvnost, f. die Passivität, Cig. (T.), nk.
pásjak, m. 1) der Hundszahn, der Augenzahn, Mur., Cig.; — kača svoje pasjake ostri, Krelj; — 2) der Hundskoth; — 3) der Hundestall, Lašče- Levst. (Rok.).
pasjeglàv, -gláva, adj. hundsköpfig, Cig., Jan.
pasjeglȃvəc, -vca, m. = pesoglavec, Jan. (H.).
pasjevẹ̑stnik, m. kdor ima pasjo vest, Nov.
pásji, adj. Hunds-, Hunde-, hündisch; po pasje živeti, wie ein Hund leben; p. rog, das Rüdenhorn, V.-Cig.; p. zob, der Augenzahn, der Hundszahn, Cig., Jan.; pasji dnevi, die Hundstage; — v kletvicah: pasja para! p. noga! p. vera! p. dlaka!
pásjica, f. 1) der Hundezwinger, der Hundestall, V.-Cig., Dol.- Levst. (Rok.); — 2) ein Geschwür an der Fußsohle, Štrek.; ulje na nogi, ako se človek zbode in se rana potem ognoji; na pasjico stavijo rastlino: črno bil, Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); prim. poštrkavec; — 3) das Tollkraut (solanum nigrum), M., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
pȃska, f. die Aufmerksamkeit, C.; pasko imeti na koga, ein Auge auf jemanden haben, jvzhŠt.
pȃsko, m. ein Hundsname (etwa: Phylax), Volk.- M.
pȃskvica, f. die Tollkirsche (atropa Belladonna), Tuš. (R.).
paskvīl, m. die Schmähschrift, das Pasquill, Cig., Jan., (-vilj) Cig. (T.).
paskvilānt, m. der Pasquillant, Cig.
pàslíka, f. das Nachbild (slika, katero vidimo, kadar po gledanju svetlega predmeta zamižimo), Žnid., Lampe (D.).
pȃsma, f. 1) = pasmo 1), das Wiedel, Mik.; — pasme, die farbigen Streifen im Sieb, Gor.; — 2) = pasmina, die Race, Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.); ( hs.).
pasmína, f. die Race, die Gattung, C., nk.; — hs.
pásmọ, n. 1) eine bestimmte Anzahl Garnfäden auf dem Haspel, das Wiedel, das Gebinde, die Fitze, Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad); kakih dvanajst niti snutka, Danj.- Mik.; — 2) die Race, Jan.
pȃsoga, f. ime pasasti svinji, jvzhŠt.
pàsọ̑ł, -solı̑, f. das Haloidsalz, Cig. (T.), C.
pàsȏłnce, n. die Nebensonne, Cig. (T.), C., Jes., UčT.
pasǫ́vnik, m. der Weideplatz, Cig., Jan., SlGradec- C., Gor.- Burg. (Rok.); Vun iz mesta gredeta, Na en pasovnik gledata, Npes.-K.
pȃst, -ı̑, f. die Falle, die Thierfalle.
pāsta, f. eine teigartige Masse, die Paste, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. it. pasta, der Teig.
pȃstca, f. dem. past; die Mäusefalle, Tolm.
pastēl, m. suha barva, das Pastell, Cig. (T.).
pastēlən, -lna, adj. Pastell-: pastelna slika, Cig. (T.).
pásti, pádem, vb. pf. fallen, stürzen, sinken; padel sem, kakor sem dolg in širok; kakor da bi iz oblakov padel, wie vom Himmel gefallen; nesrečno p., einen unglücklichen Fall thun; (raz) s konja p., vom Pferde stürzen; na kup p., zusammenbrechen, einstürzen; p. na dolnjo vejo = auf den Hund kommen, Cig.; — fallen (im Kriege); umstehen (vom Vieh), Cig.; — v glavo p., einfallen; iz glave mi je padlo, ich habe es vergessen, Cig.; — zufallen: ne ve se, komu bo hiša padla, Svet. (Rok.); — voda je padla, das Wasser ist gefallen; — in einen Zustand gerathen, fallen: v omedlevico p., in Ohnmacht fallen; v sramoto p., Schande einlegen, Cig.
pásti, pásem, vb. impf. 1) p. koga (kaj), auszuspähen suchen, belauern, beobachten, Cig., Jan., Šol., C., Vrt.; tako dolgo ga je pasel, da ga je izpasel, so lange gab er auf ihn Obacht, bis er ihn ertappte, Guts.; kokoš p., (kam hodi jajca nest), tatvine sumnega človeka p., Otaleže ( Tolm.)- Štrek. (Let.); zajca p., Cig.; p. na besedo, C.; — 2) Vieh hüten, weiden; ne more v šolo, ker mora p.; ovce, krave p.; p. se, weiden ( intr.); živina se rada pase; — pren. megla se pase po tleh, megle se pasejo po hribih, po nebu, t. j. dolgočasno se vlačijo, Cig., Z., Tolm.- Štrek. (Let.); — p. koga, füttern, Cig.; da bi te pasla sama kisla repa! Jurč.; z želodom p., eicheln, Cig.; p. se, schmausen, Cig.; — oči p. po čem, eine Augenweide haben, Z.; — p. koga s čim, jemandem etwas vorrücken, Cig.; — glad pasti, am Hungertuche nagen, Jan. (H.); — lenobo p., auf der faulen Haut liegen, faulenzen; = vmanjuhe p., Mur., Cig., Jan.; norce p., Possen treiben, spassen, Cig., C.; bolezen se pase po meni, ich habe einen Krankheitsstoff in mir, Cig.
pastíca, f. dem. past; eine kleine Falle, Levst. (Zb. sp.).
pastināk, m. = pastinaka, Cig.
pastināka, f. die Pastinake (pastinaca), Tuš. (B.).
pàstǫ̑žəc, -žca, m. das Conoid, Cig. (T.).
pastúh, m. 1) der Hengst, Meg., Dict., Cig., Jan., Prip.- Mik., Hip.- C., Levst. (Nauk), DZ., BlKr.- Let.; oslov in pastuhov hotljivost, Dalm.; — 2) = potuhnjenec, Lašče- Levst. (Rok.).
pastȗšnica, f. das Hengstendepot, Jan. (H.).
pȃstva, f. die Hutweide, Z.
pastvína, f. das Weideland, Jan., Cig. (T.); — hs.
páš, m. = pašanec, pašenog, C.
1. pȃša, f. 1) das Weiden, die Weide; o sv. Jurju se začne paša; živina je na paši; na pašo gnati; — 2) das Weidefutter; lepa, tečna, slaba p.; — čebelna, ribja p., Cig.; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; — p. za oči, die Augenweide, Cig., C.; dušna p., Nahrung für die Seele, geistige Nahrung, Cig., nk.; — 3) der Weideplatz, Cig.; ni naše paše = ni pri nas vzrastlo, Notr.- Let.
2. pāša, -e, m. častni naslov turških najvišjih oblastnikov, der Pascha.
pašánəc, -nca, m. = pašenog, C., Z., Vrt., Dol., (pášanec) BlKr.
pašánog, m. = pašenog, Bača- Erj. (Torb.), Mik.
pašánoga, f. = des Schwagers Frau, Mik.
páščina, f. das Weiderecht: v tem logu imam drvaščino in jeseni paščino, Rib.
páščiti se, -im se, vb. impf. sich bestreben, Dict., Jan.; sich bemühen, trachten, Krelj; p. se za kaj, sich um etwas kümmern, ogr.- C.; — sich sputen, sich beeilen, Dol.- Cig., Glas., vzhŠt., BlKr.; p. se kam, irgendwohin eilen, ogr.- C.
paščljìv, -íva, adj. eifrig, emsig, ogr.- C.; paščljivo delajo mravlje, ogr.- Kres.
paščljívost, f. der Eifer, der Fleiß, ogr.- C., Valj. (Rad).
pášəlj, -šlja, m. paličica pri neki igri, Ljub.
pȃšən, -šna, adj. Weide-, Mur., Cig., Jan.
pášən, -šna, m. terrassenförmig sich erhebendes Terrain mit Weinlauben, Štrek.; prvi, drugi p. vinograda, Notr.; — pogl. pašten.
pášena, f. kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
pašénog, m. der Mann der Schwester meines Weibes, Mik.; moža dveh sester sta si pašenoga, Tolm.; (tako tudi stsl. in hs.).
pašẹ́vati, -am, vb. impf. zu weiden pflegen, Jan., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
paševáti, -ȗjem, vb. impf. als Pascha gebieten, Pascha sein, Zora.
paševína, f. die Weidegebür, das Weidegeld, Jan., Naprej- C.
pȃšina, f. 1) das Weidegeld, Mur., Met.; — 2) der Weideplatz: čede pripeljati na njih pašine, Škrinj.
pȃšinəc, -nca, m. = pašnik 1), BlKr.
pȃšnik, m. 1) der Weideplatz, die Trift; pašniki, Weideland; — 2) eine Besprechung der Gemeindemitglieder betreffs der Gemeindeweide: pašnik smo imeli, SlGor.- C.; — 3) pl. pašniki = živaki, die Thauwurzeln ( bes. der Reben), vzhŠt.- C.
pašnína, f. 1) die Weidegebür, das Triftgeld, Cig., Jan.; — 2) der Weidelohn, Cig.
pȃšnja, f. 1) das Weiden, die Weide, Cig., Jan., C.; p. po mejah, das Rainweiden, Cig.; pravica pašnje, Rut. (Zg. Tolm.); — 2) der Weideplatz, Gor.; — 3) = pašina 1), das Hutgeld, Cig.; mati mu pašnjo plačujejo, Ravn. (Abc.).

76.497 76.597 76.697 76.797 76.897 76.997 77.097 77.197 77.297 77.397

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA