Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (76.901-77.000)

  1. palisāda, f. kol, der Schanzpfahl, die Palissade, V.-Cig., Jan.
  2. palíska, f. s prahom pomešana moka v mlinu, das Staubmehl, Cig., Štrek., Ip., Vreme- Erj. (Torb.), Dol.; — prim. poliska.
  3. palískast, adj. voll Mehlstaub, Ip.- Mik.
  4. pàlı̑st, m. das Nebenblatt, Jan. (H.).
  5. palíšče, n. der Brennort, die Brennerei, Cig.; — der Brennpunkt, Str.; — pálišče, der Ort, wo etwas verbrannt wird, Bes., Gor.
  6. 1. páliti, -im, vb. impf. sengen, absengen, an der Flamme ab-, ausbrennen; laže, kakor bi mokre svinje palil, Lašče- Levst. (Rok.); ausfeuern: sod p., Mur., Cig.; trto p., ein Flechtreis anbrennen, Cig.; p. les, das Holz bähen, Cig.; — tobak p., Tabak rauchen, M., jvzhŠt.; — solnce pali, die Sonne brennt, Cig.; — nekaj se pali = es glimmt, brennt etwas.
  7. 2. palíti, -ím, vb. impf. mit Schlamm überziehen: ploha travnike pali, vzhŠt.- C.; Ploha naleti, Zemlja se pali, Danj. (Posv. p.); — prim. 2. pal.
  8. palı̑vəc, -vca, m. der Brenner, der Senger, Cig.
  9. palı̑vọ, n. 1) der Brennstoff, Cig., Jan., Nov.- C.; naneso veliko množino paliva pa zažgo, Cv.; — der Zündstoff, Cig. (T.); — 2) das Brandzeug, Cig.
  10. páljenəc, -nca, m. paljeni ječmen (Malz), Blc.-C.
  11. páljenək, -nka, m. eine Art Kukuruzkuchen, Hal.- C.
  12. paljenína, f. der Brand: po paljenini smrdi, C.
  13. páljenje, n. das Sengen, das Brennen.
  14. páljenka, f. der Brantwein, Jan., ogr.- C.
  15. pȃljka, f. zvaljano in spečeno ter z mastjo polito testo, kajk.- Valj. (Rad).
  16. pȃljkati, -am, vb. impf. = paberkovati, Ähren lesen, Cig., Jan.; — prim. hs. paljetkovati = paberkovati.
  17. paljúska, f. das Schrotmehl, Dol.- Mik. (Et.); — = paliska, (paluska) Nov.
  18. pālma, f. die Palme.
  19. pālmast, adj. palmenartig: palmasta rastlina, das Palmengewächs, Cig.
  20. pālmov, adj. Palmen-; p. gozd; palmovo drevo; palmovo olje, das Palmöl.
  21. pālmovəc, -vca, m. der Palmwein, Cig.
  22. pālmovje, n. der Palmenhain, der Palmenwald, Cig.
  23. pālmovnik, m. der Palmengarten, Cig.
  24. páluba, f. das Verdeck, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Zv., Zora; — rus. páluba.
  25. palȗd, m. 1) angeschwemmter Unrath, das Anschwemmicht, Z., Dol.; — 2) die Binse (scirpus), Blc.-C.; — = rogoz, Rez.- C.
  26. palúda, f. das Anschwemmicht: palude in madeži (splošnega potopa), Rog.- Valj. (Rad).
  27. palȗdje, n. 1) angeschwemmtes Zeug, das Anschwemmicht, Fr., SlGradec- C.; — 2) = ropotija, der Plunder, Guts., C.; hišno p., das Hausgeräth, Meg.- C.; — das Gesindel, C.; — 3) = bičje, ločje, Binsen, Meg., Dalm., C.
  28. palȗdnica, f. die Dotterblume (caltha palustris), Cig.
  29. pàlúna, f. der Nebenmond, Jes.
  30. palúska, f., Nov., pogl. paljuska, paliska.
  31. palúža, f. = kaluža, C.
  32. palȗžnica, f. das Sumpfheu, C.
  33. pàlužnína, f. das Alkaloid, Cig. (T.), C., DZ.
  34. pȃm, m. ein kleines Kind, Ravn.- M.
  35. pȃmčək, -čka, m. dem. pam, Z.
  36. pàmẹ̑səc, -sca, m. = paluna, der Nebenmond, Cig. (T.), C.
  37. pámet, f. 1) das Gedächtnis, Cig., Jan., Cig. (T.); na p. znati, auswendig wissen, Mur., Cig., Jan.; (= iz pameti, C.); na p. vaditi, dem Gedächtnis einprägen, Meg.- Mik.; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan., Lašče- Levst. (Rok.); = kar moja pamet nese, Erj. (Izb. sp.); za naše pameti, in unseren Tagen, Blc.-C.; na pameti imeti, gedenken, Vrt.; v pameti imeti, wissen, Gor.; — 2) die Vernunft, die Einsicht, der Verstand, die Raison, die Besonnenheit: Bog daj bebcem (norcem) pamet! komur ni Bog pameti dal, njemu je kovač ne bo skoval, Npreg.- Cig.; pamet je boljša ko žamet; zdrave pameti biti, bei Troste sein; iz pameti stopiti, irrsinnig werden, C.; od pameti iti, von Sinnen sein, C.; ni prave pameti, es ist nicht richtig in seinem Kopfe, Cig.; po pameti, vernunftgemäß; po pameti ravnati, vernünftig, besonnen handeln, Cig.; kratka p., geringe Einsicht, kurzer Verstand, Cig.; ima dolge lase pa kratko p., jvzhŠt.; po moji pameti, nach meiner Einsicht, C.; kolikor ljudi, toliko pameti, viel Köpfe, viel Sinne, Levst. (Zb. sp.); da bi jih že vendar pamet srečala, dass doch die Leute gescheiter würden, Cig., jvzhŠt.; pameti koga učiti, jemanden witzigen, Cig.; pameti si kupiti, Lehrgeld zahlen, Fr.- C.; da bi jim Bog to pamet (diesen vernünftigen Gedanken) dal! C.; — na p. vzeti, jemati, bemerken, gewahr werden, beobachten, Mur., vzhŠt., ogr.- C.; tudi: sich zu Gemüthe führen, C.; — slepa p., der Naturinstinct, Blc.-C.
  38. pámetən, -tna, adj. vernünftig, gescheit, klug, besonnen; p. človek; pametna beseda; pametno govoriti, vesti se; ali si ti pameten! (ironično), was dir nicht einfällt! jvzhŠt.
  39. pámetiti, -im, vb. impf. im Gedächtnisse haben, sich erinnern, sich entsinnen, Cig., Jan., Štrek.; odkar pametim, soweit ich gedenke, Cig.; odkar svet pameti, seit Menschen Gedenken, Cig.; p. kaj, Cig.
  40. pámetiva, f. der Gedächtnistag der unschuldigen Kinder, Mik., vzhŠt.; na pametivo, am Tage der unschuldigen Kinder, Vest.
  41. pámetka, f. dem. pamet; die Vernunft, der Verstand, C.
  42. pámetljiv, adj. eingedenk, Mur., Danj.- Mik.
  43. pámetnik, m. 1) = pameten človek, Jurč., SlN.; — 2) der Gedenkmann, Cig., DZkr.; — 3) das Gedenkbuch, Cig., Jan.; — das Denkmal, Jan.; — die Denktafel, C.; — 4) = pametivar, Mur.
  44. pametnják, m. 1) ein verständiger, kluger Mensch, SlN., Vrt.; — 2) = pametivar, Mur., vzhŠt.
  45. pámetnost, f. die Vernünftigkeit, die Klugheit, die Besonnenheit, Mur., Cig., Ravn.- Valj. (Rad).
  46. pámetovanje, n. 1) das Gedenken, die Erinnerung, Cig. (T.); — 2) das Vernünfteln, Mur.
  47. pámetovati, -ujem, vb. impf. 1) im Gedächtnis behalten, sich erinnern, gedenken, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; odkar ljudje pametujejo, seit Menschen Gedenken, Zv.; — 2) klug machen, witzigen: to naj vas pametuje, Svet. (Rok.); — 3) vernünfteln, klügeln, Mur., C.; z umom pametuješ, Bas.
  48. pámetva, f. 1) = pametiva, Cig., C., Gor., vzhŠt.; — 2) die Witzigung: tuje nesreče so naša pametva, Vod. [Izb. sp.].
  49. pamflēt, m. sramotilen spis, das Pamphlet.
  50. pámolje, f. pl. = motoroge pri kolesu, Gor.
  51. pámtiti, -im, vb. impf. = pametim, nk.; — hs.
  52. pȃna, f. der Bann, Cig.; — iz nem.
  53. panȃda, f. dicke Brotsuppe, C., Jsvkr., Valj. (Rad); — prim. it. pannata.
  54. pȃnati, -am, vb. impf. bannen, Mur., Cig.; gada p., Gor.; ogenj p., M.; — iz nem.
  55. pȃnavəc, -vca, m. der Beschwörer, Travn.- Valj. (Rad); — prim. panati.
  56. pandēkte, f. pl. zbirka izpiskov iz spisov rimskih pravnikov, die Pandekten, Cig.
  57. pȃnj, pȃnja, panjȃ, panjȗ, m. 1) das stecken gebliebene Stück eines abgehauenen Baumes, der Baumstock; pri suhem panju je lahko ogenj netiti, Mur.; tudi panj je lep oblečen = Kleider machen Leute, Npreg.- Cig.; — der Stamm, aus dem Bretter gemacht werden, der Brettbaum, das Riegelholz, V.-Cig.; — 2) der Bienenstock; — 3) = koš, der zum Pressen geordnete Traubenhaufen, Fr.- C.
  58. panja, f., Trst. ( Glas.), pogl. panjava.
  59. panjáč, m. der Baumklotz, Cig., Jan., Gor.; der Holzklotz: koliko panjačev imava za zimo? Kod. (Mar.); zglavnjak ali, kakor pravite vi, Gorenjci, panjač, Str.
  60. pȃnjast, adj. blockförmig, (penjast) ogr.- C.
  61. panjȃva, f., Jan., pogl. ponjava.
  62. pȃnjčəc, -čca, m. dem. panjec, Valj. (Rad).
  63. pȃnjəc, -njca, m. dem. panj, Valj. (Rad).
  64. panję̑vje, n. coll. Baumstöcke, Holzblöcke, BlKr.
  65. pȃnjica, f. goba, rastoča na panju, BlKr.- DSv.
  66. pȃnjič, m. hlodič, ki se pri preši na koš deva, C.
  67. pánoga, f. 1) der Afterfuß ( zool.), Cig. (T.); — 2) der Seitentrieb, C.; jelenski rog ima panoge, C.; ein Theil eines Gabelastes, Z.; — panoga (komu, čemu) biti, gleichkommen, Fr.- C.; — irgend eine Abzweigung, DZ., BlKr.; — 3) der Arm ( fig.), der Wasserarm, Št.- Cig.; der Seitenarm eines Flusses, Cig.; der Mühlgang, C.; — stolbna panoga, der Stiegenarm, Levst. (Pril.); — der Gebirgszweig, Cig.; — das Fach einer Wissenschaft, C.
  68. pánogast, adj. mit Seitentrieben, ästig, zackig, C.
  69. panogàt, -áta, adj. = panogast, C.
  70. panǫ̑gla, f. sirkova (koruzna) p., der Maiskolben, C., Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. it. panocchia, Kolben.
  71. panola, f., Rez.- C., pogl. panogla.
  72. pánož, m. der Edelknecht, der Page, V.-Cig., Jan.; — češ. panoš.
  73. pánožica, f. dem. panoga; das Scheinfüßchen, Erj. (Z.).
  74. pànt, pánta, m. 1) das Thürband; — 2) die Gattung, die Art, C.; — die Statur, Meg.- C.; dobrega, slabega panta, Hal.- C.; — iz nem. "Band", ki pomenja v bav. narečju tudi: Verwandtschaft, C.
  75. pánta, f. = pant 1), Kras.
  76. pȃntəc, -tca, m. dem. pant, Valj. (Rad).
  77. panteīst, m. der Pantheist.
  78. panteīški, adj. pantheistisch.
  79. panteīzəm, -zma, m. vseboštvo, der Pantheismus.
  80. pantomīma, f. dramatična igra s kretanjem in gibanjem telesa, brez govora in petja, die Pantomime.
  81. pantomīmičən, -čna, adj. pantomimisch.
  82. pantomīmika, f. die Pantomimik.
  83. pántovəc, -vca, m. 1) die Bandweide, Mariborska ok.- Kres; — 2) nekakšen velik sveder, Gor.
  84. pánva, f., Št.- Z., C., pogl. ponva.
  85. pàǫ́blọ, n. das Sphäroid, Cig. (T.); zemeljsko p., das Erdsphäroid, Jes.
  86. pápa, f. 1) das Essen, die Speise (v otročjem govoru); dobra pupa in papa, Glas.; — 2) pl. pape = žrelo, der Rachen, vzhŠt.; strašen plamen je gorel lintveru (= lintverju) iz pap, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
  87. papadávkati, -am, vb. impf. = prepevati kakor prepelica, C.
  88. pápati, -am, vb. impf. essen, pappen (v otročjem govoru).
  89. pȃpək, -pka, m. = živinski parkelj, Z., BlKr.
  90. pȃpeški, adj. päpstlich, Mur., Cig., Jan.
  91. pȃpeštvọ, n. das Papstthum, Mur., Cig., Jan., nk.
  92. 1. pȃpež, m. der Papst; — prim. stvn. pabes, bābes, Mik.
  93. 2. pȃpež, m. 1) der Esser, Z.; naš Janezek je že zdaj papež, Gor.; (šaljiva beseda); — 2) coll. Esswaren, C.; — prim. papati.
  94. papeževáti, -ȗjem, vb. impf. Papst sein, als Papst regieren, Cig.
  95. pȃpeževəc, -vca, m. der Anhänger des Papstes, der Papist, Cig., Jan.
  96. pȃpeževski, adj. papistisch, Jan. (H.).
  97. pȃpeževstvọ, n. der Papismus, Jan. (H.).
  98. pȃpežica, f. = turška repa, C.; die Topinambourrübe (helianthus tuberosus), Z.
  99. papežı̑ja, f. = papeštvo ( zaničlj.), Krelj.
  100. pȃpežnik, m. der Papist, Guts.- Cig., Jan., Krelj, M., Dalm.

   76.401 76.501 76.601 76.701 76.801 76.901 77.001 77.101 77.201 77.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA