Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (76.897-76.996)

  1. palílọ, n. der Brennstoff, C.
  2. 1. palína, f. = smod, palež, der Brand an Früchten, C.
  3. 2. palína, f. die Signalstange, Cig. (T.); (pobeljena ranta zemljemerska na kaki višavi, Nov.).
  4. palinka, f. der Brantwein, Mik.; — prim. paljenka.
  5. palisāda, f. kol, der Schanzpfahl, die Palissade, V.-Cig., Jan.
  6. palíska, f. s prahom pomešana moka v mlinu, das Staubmehl, Cig., Štrek., Ip., Vreme- Erj. (Torb.), Dol.; — prim. poliska.
  7. palískast, adj. voll Mehlstaub, Ip.- Mik.
  8. pàlı̑st, m. das Nebenblatt, Jan. (H.).
  9. palíšče, n. der Brennort, die Brennerei, Cig.; — der Brennpunkt, Str.; — pálišče, der Ort, wo etwas verbrannt wird, Bes., Gor.
  10. 1. páliti, -im, vb. impf. sengen, absengen, an der Flamme ab-, ausbrennen; laže, kakor bi mokre svinje palil, Lašče- Levst. (Rok.); ausfeuern: sod p., Mur., Cig.; trto p., ein Flechtreis anbrennen, Cig.; p. les, das Holz bähen, Cig.; — tobak p., Tabak rauchen, M., jvzhŠt.; — solnce pali, die Sonne brennt, Cig.; — nekaj se pali = es glimmt, brennt etwas.
  11. 2. palíti, -ím, vb. impf. mit Schlamm überziehen: ploha travnike pali, vzhŠt.- C.; Ploha naleti, Zemlja se pali, Danj. (Posv. p.); — prim. 2. pal.
  12. palı̑vəc, -vca, m. der Brenner, der Senger, Cig.
  13. palı̑vọ, n. 1) der Brennstoff, Cig., Jan., Nov.- C.; naneso veliko množino paliva pa zažgo, Cv.; — der Zündstoff, Cig. (T.); — 2) das Brandzeug, Cig.
  14. páljenəc, -nca, m. paljeni ječmen (Malz), Blc.-C.
  15. páljenək, -nka, m. eine Art Kukuruzkuchen, Hal.- C.
  16. paljenína, f. der Brand: po paljenini smrdi, C.
  17. páljenje, n. das Sengen, das Brennen.
  18. páljenka, f. der Brantwein, Jan., ogr.- C.
  19. pȃljka, f. zvaljano in spečeno ter z mastjo polito testo, kajk.- Valj. (Rad).
  20. pȃljkati, -am, vb. impf. = paberkovati, Ähren lesen, Cig., Jan.; — prim. hs. paljetkovati = paberkovati.
  21. paljúska, f. das Schrotmehl, Dol.- Mik. (Et.); — = paliska, (paluska) Nov.
  22. pālma, f. die Palme.
  23. pālmast, adj. palmenartig: palmasta rastlina, das Palmengewächs, Cig.
  24. pālmov, adj. Palmen-; p. gozd; palmovo drevo; palmovo olje, das Palmöl.
  25. pālmovəc, -vca, m. der Palmwein, Cig.
  26. pālmovje, n. der Palmenhain, der Palmenwald, Cig.
  27. pālmovnik, m. der Palmengarten, Cig.
  28. páluba, f. das Verdeck, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Zv., Zora; — rus. páluba.
  29. palȗd, m. 1) angeschwemmter Unrath, das Anschwemmicht, Z., Dol.; — 2) die Binse (scirpus), Blc.-C.; — = rogoz, Rez.- C.
  30. palúda, f. das Anschwemmicht: palude in madeži (splošnega potopa), Rog.- Valj. (Rad).
  31. palȗdje, n. 1) angeschwemmtes Zeug, das Anschwemmicht, Fr., SlGradec- C.; — 2) = ropotija, der Plunder, Guts., C.; hišno p., das Hausgeräth, Meg.- C.; — das Gesindel, C.; — 3) = bičje, ločje, Binsen, Meg., Dalm., C.
  32. palȗdnica, f. die Dotterblume (caltha palustris), Cig.
  33. pàlúna, f. der Nebenmond, Jes.
  34. palúska, f., Nov., pogl. paljuska, paliska.
  35. palúža, f. = kaluža, C.
  36. palȗžnica, f. das Sumpfheu, C.
  37. pàlužnína, f. das Alkaloid, Cig. (T.), C., DZ.
  38. pȃm, m. ein kleines Kind, Ravn.- M.
  39. pȃmčək, -čka, m. dem. pam, Z.
  40. pàmẹ̑səc, -sca, m. = paluna, der Nebenmond, Cig. (T.), C.
  41. pámet, f. 1) das Gedächtnis, Cig., Jan., Cig. (T.); na p. znati, auswendig wissen, Mur., Cig., Jan.; (= iz pameti, C.); na p. vaditi, dem Gedächtnis einprägen, Meg.- Mik.; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan., Lašče- Levst. (Rok.); = kar moja pamet nese, Erj. (Izb. sp.); za naše pameti, in unseren Tagen, Blc.-C.; na pameti imeti, gedenken, Vrt.; v pameti imeti, wissen, Gor.; — 2) die Vernunft, die Einsicht, der Verstand, die Raison, die Besonnenheit: Bog daj bebcem (norcem) pamet! komur ni Bog pameti dal, njemu je kovač ne bo skoval, Npreg.- Cig.; pamet je boljša ko žamet; zdrave pameti biti, bei Troste sein; iz pameti stopiti, irrsinnig werden, C.; od pameti iti, von Sinnen sein, C.; ni prave pameti, es ist nicht richtig in seinem Kopfe, Cig.; po pameti, vernunftgemäß; po pameti ravnati, vernünftig, besonnen handeln, Cig.; kratka p., geringe Einsicht, kurzer Verstand, Cig.; ima dolge lase pa kratko p., jvzhŠt.; po moji pameti, nach meiner Einsicht, C.; kolikor ljudi, toliko pameti, viel Köpfe, viel Sinne, Levst. (Zb. sp.); da bi jih že vendar pamet srečala, dass doch die Leute gescheiter würden, Cig., jvzhŠt.; pameti koga učiti, jemanden witzigen, Cig.; pameti si kupiti, Lehrgeld zahlen, Fr.- C.; da bi jim Bog to pamet (diesen vernünftigen Gedanken) dal! C.; — na p. vzeti, jemati, bemerken, gewahr werden, beobachten, Mur., vzhŠt., ogr.- C.; tudi: sich zu Gemüthe führen, C.; — slepa p., der Naturinstinct, Blc.-C.
  42. pámetən, -tna, adj. vernünftig, gescheit, klug, besonnen; p. človek; pametna beseda; pametno govoriti, vesti se; ali si ti pameten! (ironično), was dir nicht einfällt! jvzhŠt.
  43. pámetiti, -im, vb. impf. im Gedächtnisse haben, sich erinnern, sich entsinnen, Cig., Jan., Štrek.; odkar pametim, soweit ich gedenke, Cig.; odkar svet pameti, seit Menschen Gedenken, Cig.; p. kaj, Cig.
  44. pámetiva, f. der Gedächtnistag der unschuldigen Kinder, Mik., vzhŠt.; na pametivo, am Tage der unschuldigen Kinder, Vest.
  45. pámetka, f. dem. pamet; die Vernunft, der Verstand, C.
  46. pámetljiv, adj. eingedenk, Mur., Danj.- Mik.
  47. pámetnik, m. 1) = pameten človek, Jurč., SlN.; — 2) der Gedenkmann, Cig., DZkr.; — 3) das Gedenkbuch, Cig., Jan.; — das Denkmal, Jan.; — die Denktafel, C.; — 4) = pametivar, Mur.
  48. pametnják, m. 1) ein verständiger, kluger Mensch, SlN., Vrt.; — 2) = pametivar, Mur., vzhŠt.
  49. pámetnost, f. die Vernünftigkeit, die Klugheit, die Besonnenheit, Mur., Cig., Ravn.- Valj. (Rad).
  50. pámetovanje, n. 1) das Gedenken, die Erinnerung, Cig. (T.); — 2) das Vernünfteln, Mur.
  51. pámetovati, -ujem, vb. impf. 1) im Gedächtnis behalten, sich erinnern, gedenken, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; odkar ljudje pametujejo, seit Menschen Gedenken, Zv.; — 2) klug machen, witzigen: to naj vas pametuje, Svet. (Rok.); — 3) vernünfteln, klügeln, Mur., C.; z umom pametuješ, Bas.
  52. pámetva, f. 1) = pametiva, Cig., C., Gor., vzhŠt.; — 2) die Witzigung: tuje nesreče so naša pametva, Vod. [Izb. sp.].
  53. pamflēt, m. sramotilen spis, das Pamphlet.
  54. pámolje, f. pl. = motoroge pri kolesu, Gor.
  55. pámtiti, -im, vb. impf. = pametim, nk.; — hs.
  56. pȃna, f. der Bann, Cig.; — iz nem.
  57. panȃda, f. dicke Brotsuppe, C., Jsvkr., Valj. (Rad); — prim. it. pannata.
  58. pȃnati, -am, vb. impf. bannen, Mur., Cig.; gada p., Gor.; ogenj p., M.; — iz nem.
  59. pȃnavəc, -vca, m. der Beschwörer, Travn.- Valj. (Rad); — prim. panati.
  60. pandēkte, f. pl. zbirka izpiskov iz spisov rimskih pravnikov, die Pandekten, Cig.
  61. pȃnj, pȃnja, panjȃ, panjȗ, m. 1) das stecken gebliebene Stück eines abgehauenen Baumes, der Baumstock; pri suhem panju je lahko ogenj netiti, Mur.; tudi panj je lep oblečen = Kleider machen Leute, Npreg.- Cig.; — der Stamm, aus dem Bretter gemacht werden, der Brettbaum, das Riegelholz, V.-Cig.; — 2) der Bienenstock; — 3) = koš, der zum Pressen geordnete Traubenhaufen, Fr.- C.
  62. panja, f., Trst. ( Glas.), pogl. panjava.
  63. panjáč, m. der Baumklotz, Cig., Jan., Gor.; der Holzklotz: koliko panjačev imava za zimo? Kod. (Mar.); zglavnjak ali, kakor pravite vi, Gorenjci, panjač, Str.
  64. pȃnjast, adj. blockförmig, (penjast) ogr.- C.
  65. panjȃva, f., Jan., pogl. ponjava.
  66. pȃnjčəc, -čca, m. dem. panjec, Valj. (Rad).
  67. pȃnjəc, -njca, m. dem. panj, Valj. (Rad).
  68. panję̑vje, n. coll. Baumstöcke, Holzblöcke, BlKr.
  69. pȃnjica, f. goba, rastoča na panju, BlKr.- DSv.
  70. pȃnjič, m. hlodič, ki se pri preši na koš deva, C.
  71. pánoga, f. 1) der Afterfuß ( zool.), Cig. (T.); — 2) der Seitentrieb, C.; jelenski rog ima panoge, C.; ein Theil eines Gabelastes, Z.; — panoga (komu, čemu) biti, gleichkommen, Fr.- C.; — irgend eine Abzweigung, DZ., BlKr.; — 3) der Arm ( fig.), der Wasserarm, Št.- Cig.; der Seitenarm eines Flusses, Cig.; der Mühlgang, C.; — stolbna panoga, der Stiegenarm, Levst. (Pril.); — der Gebirgszweig, Cig.; — das Fach einer Wissenschaft, C.
  72. pánogast, adj. mit Seitentrieben, ästig, zackig, C.
  73. panogàt, -áta, adj. = panogast, C.
  74. panǫ̑gla, f. sirkova (koruzna) p., der Maiskolben, C., Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. it. panocchia, Kolben.
  75. panola, f., Rez.- C., pogl. panogla.
  76. pánož, m. der Edelknecht, der Page, V.-Cig., Jan.; — češ. panoš.
  77. pánožica, f. dem. panoga; das Scheinfüßchen, Erj. (Z.).
  78. pànt, pánta, m. 1) das Thürband; — 2) die Gattung, die Art, C.; — die Statur, Meg.- C.; dobrega, slabega panta, Hal.- C.; — iz nem. "Band", ki pomenja v bav. narečju tudi: Verwandtschaft, C.
  79. pánta, f. = pant 1), Kras.
  80. pȃntəc, -tca, m. dem. pant, Valj. (Rad).
  81. panteīst, m. der Pantheist.
  82. panteīški, adj. pantheistisch.
  83. panteīzəm, -zma, m. vseboštvo, der Pantheismus.
  84. pantomīma, f. dramatična igra s kretanjem in gibanjem telesa, brez govora in petja, die Pantomime.
  85. pantomīmičən, -čna, adj. pantomimisch.
  86. pantomīmika, f. die Pantomimik.
  87. pántovəc, -vca, m. 1) die Bandweide, Mariborska ok.- Kres; — 2) nekakšen velik sveder, Gor.
  88. pánva, f., Št.- Z., C., pogl. ponva.
  89. pàǫ́blọ, n. das Sphäroid, Cig. (T.); zemeljsko p., das Erdsphäroid, Jes.
  90. pápa, f. 1) das Essen, die Speise (v otročjem govoru); dobra pupa in papa, Glas.; — 2) pl. pape = žrelo, der Rachen, vzhŠt.; strašen plamen je gorel lintveru (= lintverju) iz pap, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
  91. papadávkati, -am, vb. impf. = prepevati kakor prepelica, C.
  92. pápati, -am, vb. impf. essen, pappen (v otročjem govoru).
  93. pȃpək, -pka, m. = živinski parkelj, Z., BlKr.
  94. pȃpeški, adj. päpstlich, Mur., Cig., Jan.
  95. pȃpeštvọ, n. das Papstthum, Mur., Cig., Jan., nk.
  96. 1. pȃpež, m. der Papst; — prim. stvn. pabes, bābes, Mik.
  97. 2. pȃpež, m. 1) der Esser, Z.; naš Janezek je že zdaj papež, Gor.; (šaljiva beseda); — 2) coll. Esswaren, C.; — prim. papati.
  98. papeževáti, -ȗjem, vb. impf. Papst sein, als Papst regieren, Cig.
  99. pȃpeževəc, -vca, m. der Anhänger des Papstes, der Papist, Cig., Jan.
  100. pȃpeževski, adj. papistisch, Jan. (H.).

   76.397 76.497 76.597 76.697 76.797 76.897 76.997 77.097 77.197 77.297  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA