Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (76.697-76.796)

  1. packáti, -ȃm, vb. impf. patzen, klecksen, sudeln; — iz nem.
  2. pàč, adv. 1) doch (oporeka kaki trditvi); ti nisi bil v cerkvi! — pač, bil sem, pa ti me nisi mogel videti; tiho je bilo vse: pač, sova se je časih oglašala, Jurč.; — 2) wohl: pač res! tega pač ne morem verjeti; tisto pač, tisto! pač si neumen, da se s tem pečaš; bodeš li zdaj delal? — pač ne bom! wohl nicht! bei Leibe nicht! — 3) halt, nun einmal: jaz pač ne morem tak biti; smo pač reveži; boš si pač moral drugače pomoči.
  3. pačáti se, -ȃm se, vb. impf. = pečati se, Dict., C., Dalm., Mik.
  4. pȃče, adv. = pač, wohl: pače res, Lašče- Levst. (Rok.); freilich, ja wohl: stavim, da si ti zlomil to palico; — pače sem! BlKr.
  5. pȃčej, m. der Saubär, ein zahmer Eber, Guts., Kor.- Cig., Valj. (Rad); — prim. bav. fack = Schwein, C.
  6. páčenje, n. 1) das Entstellen, das Verderben, das Fälschen; — die Ziererei; — 2) das Hindern, Mur., Dalm.
  7. pačíłən, -łna, adj. entstellend, nk.
  8. pačı̑łnica, f. eine Verderbungsanstalt, Nov.- C.
  9. pačı̑telj, m. der Entsteller, der Verderber: p. resnice, SlN.
  10. pačı̑təv, -tve, f. 1) die Entstellung; — 2) die Störung, Jan.
  11. páčiti, -im, vb. impf. 1) verunstalten, entstellen; usta p., Grimassen schneiden, Cig. (T.); samo to ga pači, nur dies entstellt ihn; p. se, eine entstellte Form annehmen: deska se pači, das Brett wirft sich, C.; — p. se, Geberden machen, Gesichter schneiden; p. se komu, jemanden durch Grimassen verhöhnen o. verspotten, Cig.; p. se v koga, Ravn.; — unnatürlich o. gezwungen sich benehmen, sich zieren; p. se bolnega, sich krank stellen, Levst. (Nauk); — mit Geberden sich weigern, Jan., C.; konj se pači, das Pferd sträubt sich, Mur.; — pači se vprežena živina, kadar neče potegniti, SlGor.; — vse se pači, es geht nichts vonstatten, M.; — 2) verderben, verpfuschen, Z.; fälschen, Cig., Jan.; bes. sittlich verderben, Cig., Jan.; strasti nas pačijo, Z.; — 3) stören, hindern, Meg., Mur., C., Mik., Dalm., Trub., vzhŠt.; — ärgern, C.
  12. pačı̑vəc, -vca, m. 1) der Verfälscher, Cig.; der Verderber, M.; — 2) der Störer, Mur.
  13. pačı̑vka, f. 1) die Verfälscherin, Cig.; — 2) die Störerin, Mur.
  14. pȃčka, f. das Hindernis, Hal.- C.
  15. 1. pačljìv, -íva, adj. 1) geberdig, Cig.; — 2) hinderlich, C.; — prim. pačiti.
  16. 2. pačljìv, -íva, adj. sorgfältig, ogr.- C.; — prim. pačati se.
  17. pačolȃt, m. das Flortuch, Mik.; — prim. madž. patyolat, Mik. (Et.); iz it. fazzoletto, Tüchel, C.
  18. pačúh, m. der Pfuscher, der Stümper, Cig. (T.).
  19. pačúhati, -am, vb. impf. pfuschen, Jan.
  20. pačúhinja, f. die Pfuscherin, Cig.
  21. pàd, páda, m. das Fallen, der Fall, der Sturz, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; prosti p., freier Fall, Sen. (Fiz.); — das Gefälle, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
  22. padȃj, m. 1) die Fallweite, Nov.; — 2) der Einfallspunkt, Erj. (Torb. v Let. 1880. 171.).
  23. pádalica, f. 1) = past, die Falle, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Fallthüre, Kr.- Valj. (Rad); die Fallbrücke, Jan.; — 3) = polzka pot, Fr.- C.
  24. padalíšče, n. der Fallraum, h. t.- Cig. (T.).
  25. padȃłnica, f. die Fallmaschine, Jan., DZ.; — der Fallschirm, Cig.
  26. padálọ, n. die Fallmaschine, Sen. (Fiz.); der Fallschirm, Cig. (T.).
  27. padanítən, -tna, adj. p. sneg, frisch gefallener Schnee, Mik.
  28. pádanje, n. das Fallen, das Sinken; die Fallbewegung, Cig. (T.).
  29. padanji, adj. = padaniten, V.-Cig.; ("padani" sneg, Jsvkr.); — ( nam. padan-ni?).
  30. pádati, pȃdam, vb. impf. ad pasti; fallen, sinken, stürzen; zvezde padajo, = utrinjajo se, Cig.; Ljubljanica pada (mündet) v Savo, Levst. (Močv.); — voda pada; cena pada; padajoča brzina, abnehmende Geschwindigkeit, Cig. (T.); padajoči naglas, die sinkende Betonung, Cig. (T.); — ausfallen: konju padajo zobje, dem Pferde brechen die Zähne, Cig.; — umfallen; padali so kakor muhe; — = cepati, umstehen, Jan.
  31. pádav, adj. 1) hinfällig, Cig.; — 2) padava bolezen, die Fallsucht, die Epilepsie, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  32. padávati, -am, vb. impf. = padati, GBrda.
  33. pádavəc, -vca, m. 1) der Epileptiker, Habd.- Mik.; — 2) = skakavec, der Fall (eines Baches), Cig.
  34. pádavica, f. die Fallsucht, die Epilepsie, Habd.- Mik., Mur., Jan., DZ., Rihenberk- Erj. (Torb.), BlKr.
  35. pádavičən, -čna, adj. fallsüchtig, Cig., Jan.
  36. padavína, f. der atmosphärische Niederschlag, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., nk.
  37. pȃdəc, -dca, m. 1) der Fall, Meg., Mur., Cig., Jan.; padci z visokega so grozoviti, Kast.; — der sittliche Fall, Dalm., Trub.; Adamov padec, Krelj; — der Verfall: vse gre v padec, alles geht dem Verfall entgegen, Rib.; — 2) = strmec, das Gefälle, Cig., DZ., nk.; — 3) = slap, der Wasserfall, Vod. (Izb. sp.).
  38. pádeč, adj. padeča bolezen, die Fallsucht, Dict., BlKr.- M.; = padeča nevolja, BlKr.- M.; tudi samo: padeča, Jan.; padeča ga meče, BlKr.- M.
  39. pádən, -dna, adj. 1) Falls-: pȃdna mer, die Fallsrichtung, die verticale Richtung, Žnid.; — 2) ausfallend: padna dlaka, das bei der Mauße herabfallende Haar, das Maußehaar, V.-Cig.
  40. padẹ́vati, -am, vb. impf. = padati, zu fallen pflegen, Mik., Notr.- Erj. (Torb.).
  41. pȃdež, m. 1) = pad, der Fall: ob enem padežu ponižan do tal, Ravn.; — 2) svet, ki se pogreza, Tolm.; — 3) die Endung, der Casus ( gramm.), Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.
  42. pȃdica, f. die Fallsucht: ptičja p., die Fallsucht der Stubenvögel, Strp.
  43. padíšče, n. = padaj, der Einfallspunkt, h. t.- Cig. (T.).
  44. padljìv, -íva, adj. labil ( phys.), Cig. (T.); p. položaj, labile Lage, Sen. (Fiz.).
  45. pȃdnica, f. das Fallnetz, die Schnappe, Cig.
  46. pádniti, pȃdnem, vb. pf. = pasti, einen Fall thun, Mur., Danj. (Posv. p.), Volk., vzhŠt.- Valj. (Vest.).
  47. pádnost, f. die Fallkraft, Jan.
  48. padokàz, -káza, m. das Nivellierdiopter, Cig. (T.).
  49. padovȃnka, f., M., pogl. padvanka.
  50. padovı̑t, adj. ein starkes Gefälle habend, h. t.- Cig. (T.).
  51. padvȃn, m. eine Art Kleiderstoff: oblačilo iz domačega padvana, Vod. (Pes.).
  52. padvȃnka, f. oblačilo iz padvana, M.
  53. padvȃnski, adj. kar je iz padvana: padvanska suknja = padvanka, Nov.- C.
  54. pàf, interj. paff! Cig., Jan.
  55. pagȃn, m., Jan., pogl. pogan.
  56. paginováti, -ȗjem, vb. impf. paginieren, Cig. (T.).
  57. páglav, adj. zwerghaft, C.; Grdobe grde, paglave! (o hudobnih dečkih), Levst. (Zb. sp.).
  58. páglavəc, -vca, m. 1) die Kaulquappe, Erj. (Ž.), Polj.; — 2) der Knirps.
  59. páglavka, f. ein kleines Mädchen, die Zwergin, Cig.
  60. pagōda, f. mališko svetišče v južni Aziji, die Pagode.
  61. 1. pȃh, m. 1) der Qualm, der Dunst: tak pah prihaja iz kuhinje, jvzhŠt.; — 2) = bandero, BlKr.; ( prim. 1. pahati).
  62. 2. pàh, páha, m. 1) der Stoß, Z.; Da Krištof mu pod stegno pah, Vod. (Pes.); mah na pah, Hieb auf Stich, Jan. (H.); — 2) der Riegel, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), Gor.; p. zariniti, zuriegeln, Cig.; — 3) die Rattenfalle, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) die Stampfkeule, der Stampfhammer, Cig., Dol.; poleno, s katerim se moka v lajto ali vrečo pše in tlači, (peh) Zora, Poh.; der Stößel, (peh) Mur., Jan., C.; poslati koga po p. (peh) za slamo = jemanden in den April schicken, Mur.; s pahom (pehom) lesnike tolčejo, C.; — 5) der Zapfen eines Teiches, der Wassermönch, Cig.; — 6) die Lade am Webstuhle, V.-Cig.; — 7) die Rinne im Brett, der Falz, V.-Cig.
  63. páha, f. = pahalica 2), pahavka 2), Medv. (Rok.).
  64. 1. paháč, m. der Windmacher, der Stutzer, Mur.
  65. 2. paháč, m., Cig., pogl. pehač.
  66. paháłce, n. dem. pahalo, das Fächerchen, der Fächer, Jan., nk.
  67. páhalica, f. 1) der Wedel, Jarn.; der Fächer, Jan.; — 2) = pahavka 3), das Raigras (arrhenatherum avenaceum), C.
  68. pahȃłnik, m. der Fachbogen (der Tuch- und Hutmacher), Cig.
  69. pahálọ, n. 1) der Fächer, Jan.; — der Wedel, Cig.; — 2) = pahalnik, der Fachbogen, Cig.
  70. páhanje, n. das Bewegen der Luft, das Fachen, Mur.; — die Fache (bei den Tuch- und Hutmachern), Cig.
  71. 1. páhati, pȃham, vb. impf. durch Bewegung der Luft Wind verursachen: fachen, fächern, Mur., Cig., Jan.; veter paha, C.; z banderom p., die Fahne schwenken, Cig.; ogenj p., das Feuer aufwehen, Cig.; žito p., das geworfelte Getreide ( z. B. mittelst eines Tuches) ausfachen, ausstäuben, Z., BlKr., Dol.; pleve od vršaja p., Lašče- Levst. (M.); — im Gehen Wind machen, stolz einhergehen, Mur.; — fächeln, Mir paha mu hlad, Vod. (Pes.); — fächelnd sich bewegen: listje na drevju paha, C.
  72. 2. paháti, -ȃm, vb. impf., Cig., Jan., pogl. 2. pehati.
  73. páhavica, f. = pahavka 1), 2), Dol.
  74. páhavka, f. 1) rjuha, plahta, s katero se omlačeno žito paha, BlKr.; — 2) der Shawl, Dol.; — der Kummetlappen, Dol.; — 3) = pahalica 2), das Raigras (arrhenatherum avenaceum), (-hovka) Tuš. (R.), Medv. (Rok.), Nov.
  75. pȃhək, -hka, m. der Drucker der Weinpresse, Cig., M.
  76. páhəlj, -hlja, m. die Flocke, Jan.
  77. pahetáče, f. pl. = pahalo 1), Cig., C.
  78. pahetáti, -ȃm, vb. impf. fächeln, C.; — flattern, C.
  79. pahljáč, m. 1) = pahljača, Cig., Zora; — 2) der Venusfächer (gorgonia), Erj. (Z.).
  80. pahljáča, f. der Fächer, Cig., Jan., nk.
  81. pahljȃnje, n. das Fächeln; p. hladnega vetra, C.
  82. pahljáti, -ȃm, vb. impf. fächeln; p. v koga, jemanden anfächeln, Cig.; zufächeln: p. komu kaj, Cig.; veter nam hlad pahlja, Mur.; — fächelnd sich bewegen: brezovo listje pahlja, C.
  83. pahljàv, -áva, adj. fächelnd, leise wehend: pahljavi veter (o zefiru), C.
  84. pahljȃvka, f. = pahalica 2), DSv.
  85. páhljič, m. die Flocke, Ist. ( Nov.)- C.
  86. páhljičək, -čka, m. dem. pahljič; das Flöckchen, Jan.
  87. 1. páhniti, pȃhnem, vb. pf. huschen: duhovi pahnejo pod zemljo, Npr.-Krek; stürzen: vsi so na me pahnili, Mur.; v posteljo p., ins Bett hinfallen, C.; sich entsetzen, erschrecken: pahnila je, C.
  88. 2. páhniti, -nem, vb. pf. = 2. pehniti.
  89. páhnjenəc, -nca, m. prismojen človek, der Verrückte, Mur., Cig.; — prim. 2. pehniti.
  90. páhnjenica, f. = prismojena ženska, Mur., C.
  91. pahnjenják, m. = prismojen človek, C.
  92. páholica, f., C., pogl. pahalica 2).
  93. páhovka, f., Tuš. (R.), Medv. (Rok.), pogl. pahavka 3).
  94. páhuljka, f. = pahavka 3), pahalica 2), (paheljka, paholjka) vzhŠt.- C.
  95. pajȃc, m. der Bajazzo, Cig.
  96. pàjágoda, f. die Scheinbeere, C.
  97. pȃjcək, -cka, m. = pacek, das Schweinchen, BlKr.
  98. pȃjčək, -čka, m. dem. pajek, das Spinnchen.
  99. pȃjčevina, f. = pajčina, das Spinngewebe.
  100. pȃjčevinast, adj. spinnwebenartig, Cig.; pajčevinasta mrena, die Spinnwebenhaut ( zool.), Cig. (T.); iz enega zlata nakuje se toliko pajčevinastih listov, Zv.

   76.197 76.297 76.397 76.497 76.597 76.697 76.797 76.897 76.997 77.097  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA