Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (76.501-76.600)

  1. ózlast, ** adj. = vozlast, knoticht, C.
  2. ozlatíti, -ím, vb. pf. umgolden, Cig.
  3. ozlàv, -áva, adj. = vozlav, knotig, C.
  4. ozlẹ́ti, -ím, vb. pf. böse werden, Notr.- Z.; — o. se, sich verschlimmern: rana se je ozlela, SlN.
  5. ozlíca, f. der Strick ( eig. das Knotenseil), Vrt., Nov.; z ozlicami privezati živino h kaki stvari, Levst. (Pril.).
  6. ozlìč, -íča, m. dem. ozel; das Knötchen, Valj. (Rad).
  7. ozlíka, f. die Cichorie (cichorium intybus), C.
  8. ozlína, f. die Verknotung: živčna o., das Ganglion ( zool.), der Nervenknoten, Cig. (T.).
  9. ozlı̑nstvọ, n. živčno o., das Gangliensystem, Cig. (T.).
  10. ozlobíti, -ím, vb. pf. erbittern, Mur.
  11. ozloglásiti, -glȃsim, vb. pf. in Verruf bringen, Alas., Cig. (T.), C.
  12. ozlovàt, -áta, adj. voll Knoten, verwickelt, C.
  13. ozlovoljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ozlovoljiti, Jan. (H.).
  14. ozlovǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. in eine üble Gemüthsstimmung versetzen, Cig. (T.), Zv., LjZv.; — hs.
  15. ǫ́zmica, f. = ozemec, die Augenwimper, ogr.- Valj. (Rad).
  16. označájiti, -ȃjim, vb. pf. = označiti, charakterisieren, Cig. (T.), C.
  17. oznȃčba, f. die Bezeichnung, DZ.; brez daljnje označbe, ohne weitere Charakterisierung, Žnid.
  18. oznáčən, -čna, adj. bezeichnend, marquant, Levst. (Pril.).
  19. oznáčenje, n. die Bezeichnung, C., nk.
  20. označevȃnje, n. das Kennzeichen, das Charakterisieren, nk.
  21. označeváti, -ȗjem, vb. impf. ad označiti, Z., nk.
  22. označíłən, -łna, adj. = značilen, bezeichnend, charakteristisch, Jan. (H.).
  23. oznáčiti, -znȃčim, vb. pf. kennzeichnen, bezeichnen, Jan.; charakterisieren, C., nk.; — determinieren ( z. B. eine Pflanze), Cig. (T.); — definieren, Cig.
  24. oznȃk, m. das Abzeichen, C.
  25. oznȃka, f. das Zeichen, die Signatur ( z. B. eines Bibliothekswerkes), Navr. (Let.).
  26. oznȃmba, f. die Definition, Cig.
  27. oznameníłən, -łna, adj. charakteristisch, Cig. (T.).
  28. oznamenílọ, n. die Bezeichnung, die Signatur, Cig. (T.); sodno o., die gerichtliche Bezeichnung, DZ.; obkrajno o., die Marginalbezeichnung, DZkr.; poznatno o., eine leicht erkennbare Bezeichnung, DZ.
  29. oznameníti, -ím, vb. pf. marken, Cig.; bezeichnen, Cig. (T.), DZ.; oznamenimo si na stekleni plošči kako mesto, Žnid.
  30. oznamenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad oznameniti, (-novati) Cig. (T.).
  31. oznámiti, -znȃmim, vb. pf. = oznameniti, bezeichnen, Cig.; kennzeichnen, Jan.; — definieren, Cig.
  32. oznamováti, -ȗjem, vb. impf. bezeichnen, Cig.
  33. oznaníłən, -łna, adj. die Bekanntmachung betreffend, Z.; oznanı̑łna knjižica, das Verkündbuch, Z.
  34. oznanı̑łnica, f. das kirchliche Verkündbuch, C.
  35. oznanı̑łnik, m. das Intelligenzblatt, Cig.
  36. oznanílọ, n. die Verkündigung, die Kundmachung; — die Botschaft; veselo, žalostno o.
  37. oznanı̑tba, f. = oznanilo, C.
  38. oznanı̑təv, -tva, f. die Verkündigung.
  39. oznániti, -znȃnim, vb. pf. bekannt machen, verkündigen, verlautbaren; kaj je župan pred cerkvijo, duhovnik s pridižnice oznanil? z bobnom o., unter Trommelschlag publicieren, Cig.
  40. oznánjati, -am, vb. impf. ad oznaniti; 1) verkündigen, bekannt machen; — 2) = vabiti, prvič pred mašo zvoniti, Tolm.
  41. oznanjȃvəc, -vca, m. der Verkündiger, Dict.
  42. oznanjȃvka, f. die Verkündigerin, Dict.
  43. oznanjénje, n. die Verkündigung; o. Marije device, Mariä Verkündigung, Cig.; oznanjenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  44. oznanjeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) verkündigen, bekannt machen; — 2) = vabiti, oznanjati 2), Gor.
  45. oznanjevȃvəc, -vca, m. der Verkündiger; o. božji, der Gottesbote, Cig.
  46. oznanjevȃvka, f. die Verkündigerin.
  47. oznanováti, -ȗjem, vb. impf., Mur., Cig. i. dr., nam. oznanjevati.
  48. oznášiti, -im, vb. pf. = ovaditi, Dol. ( BlKr.?)- Cig.
  49. oznáti, -znȃm, vb. pf. in Erfahrung bringen, auskundschaften, Cig.
  50. oznávati, -am, vb. impf. 1) o. kaj, sich nach einer Sache erkundigen, Cig.; — 2) o. se, zaudern, C., Z.
  51. ozník, m. = jetnik, der Eingekerkerte, C.; — prim. oza 2).
  52. oznojíti, -ím, vb. pf. mit Schweiß benetzen, Cig.; — o. se, in Schweiß gerathen, Cig.
  53. ozòb, -zǫ́ba, m. = zob f., oves, C.
  54. ozóbati, -zǫ́bljem, vb. pf. ringsum (Beeren u. dgl.) abessen, ringsum abpicken; kokoši so grozde ozobale.
  55. ozǫ̑bčat, adj. mit Stollen versehen, bestollt: ozobčata podkova, DZ.; — prim. ozobec 2).
  56. ozǫ̑bčati, -am, vb. pf. rings mit Zähnen versehen, Cig.; — um-, auszacken, ausscharten, Cig.
  57. ozǫ̑bəc, -bca, m. 1) der Stift am Ende des Schnurbandes, die Schnurnadel, Jan.; — 2) der Stollen am Hufeisen: podkova z ostrima ozobcema, DZ.; podkove s privitimi ozobci, Levst. (Podk.).
  58. ozǫ̑bək, -bka, m. = ozoban grozd, ein entbeerter oder abgepickter Traubenkamm.
  59. ozǫ́bi, m. pl. die an einer Mauer herausragenden Ziegel zum Zwecke eines Zubaues, Ist.- Nov.
  60. ozobína, f. = ozobek, Cig., C.
  61. ozǫ́biti, -im, vb. pf. bezähnen, Cig.
  62. ozǫ̑bje, n. die Zahnreihe, Cig.; das Gebiss, Jan., Cig. (T.).
  63. ozōn, m. activer Sauerstoss, das Ozon ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  64. ozonína, f. der Ozongehalt, h. t.- Cig. (T.).
  65. ozòv, -zóva, m. = oklic, das eheliche Aufgebot, Jan., Mik., vzhŠt.; na ozovu biti, aufgeboten werden, BlKr.; — ózov, -zóva, BlKr.
  66. ozǫ̑vnice, f. pl. das Verkündbuch, C.
  67. ozvȃnjati, -am, vb. impf. ad ozvoniti, Z.
  68. ozváti, -zóvem, vb. pf. verkünden, ausrufen, M.; o. za kralja, Z.; als Ehepaar aufbieten: ozvali so ga že trikrat, BlKr.
  69. ozvẹ́dẹti, -zvẹ́m, vb. pf. ausforschen, Z.
  70. ozvẹdováti, -ȗjem, vb. impf. nachforschen, Cig.
  71. ozvẹstíti se, -ím se, vb. pf. 1) = osvestiti se, zu sich kommen, C.; — 2) sich melden, C.
  72. ozvẹ́zditi, -im, vb. pf. mit Sternen besetzen, besternen, Mur., Cig.
  73. ozvẹ̑zdje, n. das Gestirn, das Sternbild, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  74. ozvoníti, -ím, vb. pf. mit der Glocke benachrichtigen oder rufen, Z.
  75. ǫ̑ž, -ı̑, f. das Band, Valj. (Rad); — prim. gož f.
  76. ǫ́ž, m. = belouška, Jan., Valj. (Rad), Npr.-Krek; — prim. vož, gož m.
  77. ǫ́ža, f. 1) der Strick: odvezovati ože, Levst. (Zb. sp.); prim. ože; — 2) = ozkost, die Enge, Z.
  78. ožȃga, f. der Töpferofen, Cig., Rib.- Mik.
  79. ožágalica, f. die Brennessel, C.
  80. 1. ožágati, -am, vb. impf. ad ožgati; = ožigati: grešnika njegovo grešno življenje bode ino ožaga, Krelj.
  81. 2. ožȃgati, -am, vb. pf. = obžagati.
  82. ožȃla, f. die Reue, C.
  83. ožáliti, -im, vb. pf. bedauern, Danj.- M.
  84. ožalostíti, -ím, vb. pf. traurig machen, betrüben, Mur., Cig., Jan., nk.
  85. ožȃmnica, f. das beim Ausdrücken des Käses zurückbleibende Wasser, Notr.
  86. ožȃnec, -nca, m. der Schmalstrahl (stenactis), Medv. (Rok.).
  87. ožȃnka, f. eine Art Gamander (teucrium), Jan., M.
  88. ožàt, -áta, adj. etwas schmal, Bes.
  89. ožȃva, f. die Enge, Levst. (Cest.).
  90. ožȃžje, n. die hölzerne Einfassung der Säge, Cig.
  91. oždẹ́vati, -am, vb. impf. säumen, zögern, Mik., Nov.- C.
  92. ǫ́že, n. das Seil, Nov.- C., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — prim. vože.
  93. ožə̀g, ** -žgà, m. 1) = palež, smod, die Senge, Jarn., Nov.- C.; — der Getreidebrand, Svet. (Rok.); — 2) ein angebranntes Stück Holz, C.; — 3) der Schürhaken, Cig., Habd., Prip.- Mik.
  94. ožę̑htati, -am, vb. pf. (die Wäsche) im Laugenwasser brühen, beuchen; — o. koga, jemanden strenge tadeln, Cig.
  95. ožę̑jati, -am, vb. pf. durstig werden, ogr.- C.; — tudi: o. se, Cig.
  96. ožẹmáč, m. kdor ožema, der Ausdrücker, Cig.
  97. ožẹmáłən, -łna, adj. zum Ausdrücken, Ringen ( z. B. der Wäsche) gehörig: ožemȃłna kljuka, der Ringhaken, Cig.
  98. ožẹmȃłnica, f. die Auswindmaschine, DZ.
  99. ožẹmálọ, n. 1) eine Vorrichtung zum Ausringen, Cig.; — 2) das Presstuch, Cig.
  100. ožẹ̑manje, n. das Ausdrücken, das Auspressen; das Ringen, das Auswinden ( z. B. der Wäsche).

   76.001 76.101 76.201 76.301 76.401 76.501 76.601 76.701 76.801 76.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA