Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (76.497-76.596)

  1. ozkonòs, -nǫ́sa, adj. schmalnasig: ozkonose opice, Erj. (Z.).
  2. ozkọ̑st, f. die Schmalheit, die Enge, Cig., Jan.
  3. ozkóta, f. = ozkost, Jan.
  4. ozkoȗstəc, -stca, m. der Engmäuler, Cig.
  5. ózlast, ** adj. = vozlast, knoticht, C.
  6. ozlatíti, -ím, vb. pf. umgolden, Cig.
  7. ozlàv, -áva, adj. = vozlav, knotig, C.
  8. ozlẹ́ti, -ím, vb. pf. böse werden, Notr.- Z.; — o. se, sich verschlimmern: rana se je ozlela, SlN.
  9. ozlíca, f. der Strick ( eig. das Knotenseil), Vrt., Nov.; z ozlicami privezati živino h kaki stvari, Levst. (Pril.).
  10. ozlìč, -íča, m. dem. ozel; das Knötchen, Valj. (Rad).
  11. ozlíka, f. die Cichorie (cichorium intybus), C.
  12. ozlína, f. die Verknotung: živčna o., das Ganglion ( zool.), der Nervenknoten, Cig. (T.).
  13. ozlı̑nstvọ, n. živčno o., das Gangliensystem, Cig. (T.).
  14. ozlobíti, -ím, vb. pf. erbittern, Mur.
  15. ozloglásiti, -glȃsim, vb. pf. in Verruf bringen, Alas., Cig. (T.), C.
  16. ozlovàt, -áta, adj. voll Knoten, verwickelt, C.
  17. ozlovoljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ozlovoljiti, Jan. (H.).
  18. ozlovǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. in eine üble Gemüthsstimmung versetzen, Cig. (T.), Zv., LjZv.; — hs.
  19. ǫ́zmica, f. = ozemec, die Augenwimper, ogr.- Valj. (Rad).
  20. označájiti, -ȃjim, vb. pf. = označiti, charakterisieren, Cig. (T.), C.
  21. oznȃčba, f. die Bezeichnung, DZ.; brez daljnje označbe, ohne weitere Charakterisierung, Žnid.
  22. oznáčən, -čna, adj. bezeichnend, marquant, Levst. (Pril.).
  23. oznáčenje, n. die Bezeichnung, C., nk.
  24. označevȃnje, n. das Kennzeichen, das Charakterisieren, nk.
  25. označeváti, -ȗjem, vb. impf. ad označiti, Z., nk.
  26. označíłən, -łna, adj. = značilen, bezeichnend, charakteristisch, Jan. (H.).
  27. oznáčiti, -znȃčim, vb. pf. kennzeichnen, bezeichnen, Jan.; charakterisieren, C., nk.; — determinieren ( z. B. eine Pflanze), Cig. (T.); — definieren, Cig.
  28. oznȃk, m. das Abzeichen, C.
  29. oznȃka, f. das Zeichen, die Signatur ( z. B. eines Bibliothekswerkes), Navr. (Let.).
  30. oznȃmba, f. die Definition, Cig.
  31. oznameníłən, -łna, adj. charakteristisch, Cig. (T.).
  32. oznamenílọ, n. die Bezeichnung, die Signatur, Cig. (T.); sodno o., die gerichtliche Bezeichnung, DZ.; obkrajno o., die Marginalbezeichnung, DZkr.; poznatno o., eine leicht erkennbare Bezeichnung, DZ.
  33. oznameníti, -ím, vb. pf. marken, Cig.; bezeichnen, Cig. (T.), DZ.; oznamenimo si na stekleni plošči kako mesto, Žnid.
  34. oznamenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad oznameniti, (-novati) Cig. (T.).
  35. oznámiti, -znȃmim, vb. pf. = oznameniti, bezeichnen, Cig.; kennzeichnen, Jan.; — definieren, Cig.
  36. oznamováti, -ȗjem, vb. impf. bezeichnen, Cig.
  37. oznaníłən, -łna, adj. die Bekanntmachung betreffend, Z.; oznanı̑łna knjižica, das Verkündbuch, Z.
  38. oznanı̑łnica, f. das kirchliche Verkündbuch, C.
  39. oznanı̑łnik, m. das Intelligenzblatt, Cig.
  40. oznanílọ, n. die Verkündigung, die Kundmachung; — die Botschaft; veselo, žalostno o.
  41. oznanı̑tba, f. = oznanilo, C.
  42. oznanı̑təv, -tva, f. die Verkündigung.
  43. oznániti, -znȃnim, vb. pf. bekannt machen, verkündigen, verlautbaren; kaj je župan pred cerkvijo, duhovnik s pridižnice oznanil? z bobnom o., unter Trommelschlag publicieren, Cig.
  44. oznánjati, -am, vb. impf. ad oznaniti; 1) verkündigen, bekannt machen; — 2) = vabiti, prvič pred mašo zvoniti, Tolm.
  45. oznanjȃvəc, -vca, m. der Verkündiger, Dict.
  46. oznanjȃvka, f. die Verkündigerin, Dict.
  47. oznanjénje, n. die Verkündigung; o. Marije device, Mariä Verkündigung, Cig.; oznanjenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  48. oznanjeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) verkündigen, bekannt machen; — 2) = vabiti, oznanjati 2), Gor.
  49. oznanjevȃvəc, -vca, m. der Verkündiger; o. božji, der Gottesbote, Cig.
  50. oznanjevȃvka, f. die Verkündigerin.
  51. oznanováti, -ȗjem, vb. impf., Mur., Cig. i. dr., nam. oznanjevati.
  52. oznášiti, -im, vb. pf. = ovaditi, Dol. ( BlKr.?)- Cig.
  53. oznáti, -znȃm, vb. pf. in Erfahrung bringen, auskundschaften, Cig.
  54. oznávati, -am, vb. impf. 1) o. kaj, sich nach einer Sache erkundigen, Cig.; — 2) o. se, zaudern, C., Z.
  55. ozník, m. = jetnik, der Eingekerkerte, C.; — prim. oza 2).
  56. oznojíti, -ím, vb. pf. mit Schweiß benetzen, Cig.; — o. se, in Schweiß gerathen, Cig.
  57. ozòb, -zǫ́ba, m. = zob f., oves, C.
  58. ozóbati, -zǫ́bljem, vb. pf. ringsum (Beeren u. dgl.) abessen, ringsum abpicken; kokoši so grozde ozobale.
  59. ozǫ̑bčat, adj. mit Stollen versehen, bestollt: ozobčata podkova, DZ.; — prim. ozobec 2).
  60. ozǫ̑bčati, -am, vb. pf. rings mit Zähnen versehen, Cig.; — um-, auszacken, ausscharten, Cig.
  61. ozǫ̑bəc, -bca, m. 1) der Stift am Ende des Schnurbandes, die Schnurnadel, Jan.; — 2) der Stollen am Hufeisen: podkova z ostrima ozobcema, DZ.; podkove s privitimi ozobci, Levst. (Podk.).
  62. ozǫ̑bək, -bka, m. = ozoban grozd, ein entbeerter oder abgepickter Traubenkamm.
  63. ozǫ́bi, m. pl. die an einer Mauer herausragenden Ziegel zum Zwecke eines Zubaues, Ist.- Nov.
  64. ozobína, f. = ozobek, Cig., C.
  65. ozǫ́biti, -im, vb. pf. bezähnen, Cig.
  66. ozǫ̑bje, n. die Zahnreihe, Cig.; das Gebiss, Jan., Cig. (T.).
  67. ozōn, m. activer Sauerstoss, das Ozon ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  68. ozonína, f. der Ozongehalt, h. t.- Cig. (T.).
  69. ozòv, -zóva, m. = oklic, das eheliche Aufgebot, Jan., Mik., vzhŠt.; na ozovu biti, aufgeboten werden, BlKr.; — ózov, -zóva, BlKr.
  70. ozǫ̑vnice, f. pl. das Verkündbuch, C.
  71. ozvȃnjati, -am, vb. impf. ad ozvoniti, Z.
  72. ozváti, -zóvem, vb. pf. verkünden, ausrufen, M.; o. za kralja, Z.; als Ehepaar aufbieten: ozvali so ga že trikrat, BlKr.
  73. ozvẹ́dẹti, -zvẹ́m, vb. pf. ausforschen, Z.
  74. ozvẹdováti, -ȗjem, vb. impf. nachforschen, Cig.
  75. ozvẹstíti se, -ím se, vb. pf. 1) = osvestiti se, zu sich kommen, C.; — 2) sich melden, C.
  76. ozvẹ́zditi, -im, vb. pf. mit Sternen besetzen, besternen, Mur., Cig.
  77. ozvẹ̑zdje, n. das Gestirn, das Sternbild, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  78. ozvoníti, -ím, vb. pf. mit der Glocke benachrichtigen oder rufen, Z.
  79. ǫ̑ž, -ı̑, f. das Band, Valj. (Rad); — prim. gož f.
  80. ǫ́ž, m. = belouška, Jan., Valj. (Rad), Npr.-Krek; — prim. vož, gož m.
  81. ǫ́ža, f. 1) der Strick: odvezovati ože, Levst. (Zb. sp.); prim. ože; — 2) = ozkost, die Enge, Z.
  82. ožȃga, f. der Töpferofen, Cig., Rib.- Mik.
  83. ožágalica, f. die Brennessel, C.
  84. 1. ožágati, -am, vb. impf. ad ožgati; = ožigati: grešnika njegovo grešno življenje bode ino ožaga, Krelj.
  85. 2. ožȃgati, -am, vb. pf. = obžagati.
  86. ožȃla, f. die Reue, C.
  87. ožáliti, -im, vb. pf. bedauern, Danj.- M.
  88. ožalostíti, -ím, vb. pf. traurig machen, betrüben, Mur., Cig., Jan., nk.
  89. ožȃmnica, f. das beim Ausdrücken des Käses zurückbleibende Wasser, Notr.
  90. ožȃnec, -nca, m. der Schmalstrahl (stenactis), Medv. (Rok.).
  91. ožȃnka, f. eine Art Gamander (teucrium), Jan., M.
  92. ožàt, -áta, adj. etwas schmal, Bes.
  93. ožȃva, f. die Enge, Levst. (Cest.).
  94. ožȃžje, n. die hölzerne Einfassung der Säge, Cig.
  95. oždẹ́vati, -am, vb. impf. säumen, zögern, Mik., Nov.- C.
  96. ǫ́že, n. das Seil, Nov.- C., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — prim. vože.
  97. ožə̀g, ** -žgà, m. 1) = palež, smod, die Senge, Jarn., Nov.- C.; — der Getreidebrand, Svet. (Rok.); — 2) ein angebranntes Stück Holz, C.; — 3) der Schürhaken, Cig., Habd., Prip.- Mik.
  98. ožę̑htati, -am, vb. pf. (die Wäsche) im Laugenwasser brühen, beuchen; — o. koga, jemanden strenge tadeln, Cig.
  99. ožę̑jati, -am, vb. pf. durstig werden, ogr.- C.; — tudi: o. se, Cig.
  100. ožẹmáč, m. kdor ožema, der Ausdrücker, Cig.

   75.997 76.097 76.197 76.297 76.397 76.497 76.597 76.697 76.797 76.897  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA