Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (76.401-76.500)

  1. ovodenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Wasser werden, wässerig werden, Jan. (H.).
  2. ovodíti, -ím, vb. pf. völlig anräuchern, abselchen: meso o., Cig., ogr.- C.; ovojeno meso, geräuchertes Fleisch, DZ., Nov.
  3. ovǫ̑hati, -am, vb. pf. 1) beriechen, beschnüffeln; — 2) ausschnüffeln, aufstöbern.
  4. ovohljáti, -ȃm, vb. pf. beschnüffeln, Cig.
  5. ovòj, -vója, m. die Hülle, der Umschlag, die Emballage, Cig., Jan., DZ., nk.; — das Briefcouvert, Jan., Slom.- C.
  6. ovȏjčək, -čka, m. dem. ovojek, Jan. (H.).
  7. ovȏjək, -jka, m. 1) die Hülle, Jan., DZ., Erj. (Som.); — das Briefcouvert, Jan.; — 2) das Paket, DZ.
  8. ovójən, -jna, adj. zum Umwickeln dienend, Cig.; Umhüllungs-, Umschlags-: ovǫ̑jna pola, der Umschlagsbogen, Jan. (H.).
  9. ovółgniti, -nem, vb. pf. feucht werden, ( n. pr. o lesu), vzhŠt.- C., Blc.-C.
  10. ovọ̑skati, -am, vb. pf. mit Wachs überziehen, Mur., C.
  11. ovoščíti, * -ím, vb. pf. mit Wachs glänzend reiben, bohnen, Cig.
  12. ovǫ̑za, f. das Überband, Mur.; — die Schleife, Cig.
  13. ǫ́vsək, ovska, m. dem. oves; ječmenasti o., die Gerstentrespe, Cig.
  14. ovsę̑n, adj. Hafer-: o. kruh, ovsena slama.
  15. ovsę̑nast, adj. haferähnlich, Cig.
  16. ovsę́nək, -nka, m. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  17. ovseníca, f. 1) das Haferstroh; — 2) die Hafertruhe, DZ.; — 3) die Haferbirne, Cig.; — 4) der Glatthafer, das französische Raigras (arrhenaterum avenaceum), Z., Nov.- C.
  18. ovseníšče, n. das Haferfeld nach der Ernte.
  19. ovsenı̑ščnica, f. die Haferbirne, Mur.
  20. ovsenják, m. das Haferbrot.
  21. ovsę́nka, f. 1) neka hruška, Mariborska ok., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); die Haferbirne, Cig.; — neko jabolko, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) oves s pšenico pomešan, Gor.
  22. ovsíga, f. Hafer und Wicken gemischt, ogr.- C.
  23. ovsíka, f. = črni oves, der Rauhhafer, Cig.
  24. ovsína, f. oves z ržjo zmešan, Gor.- DSv.
  25. ovsíšče, n. das Haferstoppelfeld.
  26. ovsjè, n. = ovsišče, Cig., Gor.
  27. ovsúlja, f. = ovsenica 4), das französische Raigras, Jan., C., Vrt.
  28. ovznọ̑žje, n. die Gegend am Fuße eines Berges, C.
  29. ǫ́za, f. 1) die Schnur, das Band, der Strick, C.; — 2) ozek svet okolo njive, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 3) die Haft, Jan.; — pogl. voza.
  30. ozȃdək, -dka, m. der hintere Theil ( z. B. eines Hauses), C.
  31. ozȃdje, n. der Hintergrund, Cig. (T.), C., nk.; vsaka slika mora imeti svoje o., Nov.
  32. ozakǫ́niti, -ǫ̑nim, vb. pf. verehelichen, C.
  33. ozȃljšati, -am, vb. pf. verschönern, verzieren, ausschmücken, decorieren.
  34. ozaljšȃva, f. die Verzierung, die Zierde.
  35. ozȃljšba, f. die Verzierung, die Ausschmückung, C., Z.
  36. ozȃljšək, m. die Verzierung, C.
  37. ozaljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad ozaljšati.
  38. ozaljševȃvəc, -vca, m. der Decorateur, Jan. (H.).
  39. ozȃnkati, -am, vb. pf. mit Schlingen umgeben, beschlingen, Mur., Cig.
  40. ozávanje, n. = oklicavanje, die Verkündigung, das eheliche Aufgebot, ogr.- C.
  41. ozávati, -am, vb. impf. ad ozvati; = oklicevati, verkünden, (als Ehepaar) aufbieten, ogr.- C.
  42. ozbíljən, -ljna, adj. = resen, resnoben, Jan., Jurč., nk.; — hs.
  43. ozdę̑nčje, n. das Brunnenwerk, Cig.
  44. ozdíca, f. die Darre, die Malzdarre, Guts., Mur., Jan., Mik.
  45. ozdíti, -ím, vb. impf. darren, Guts., Mur.- Cig., Jan., Mik.
  46. ozdólaj, adv., Trub., ogr.- M., pogl. odzdolaj.
  47. ozę̑ba, f. 1) das Erfrieren, C.; der Frostschaden: da bi trsja le ozeba ne pokvarila! C.; — 2) die Frostbeule, Cig., Jan.
  48. ozę́bati, -am, vb. impf. ad ozebsti; erfrieren, durch Frost Schaden leiden.
  49. ozę̑bək, -bka, m. = ozeblina, M., Kras.
  50. ozę̑bica, f. = ozeblina: ozebico imeti na nogi, Gor.
  51. ozeblína, f. die Frostwunde, die Frostbeule.
  52. ozę́blost, f. die Erfrorenheit, Jan. (H.).
  53. ozę́bniti, -zę̑bnem, vb. pf. = ozebsti, M.
  54. ozebováti, -ȗjem, vb. impf. ad ozebsti, ozebniti = ozebati.
  55. ozę́bsti, -zę́bem, vb. pf. vom Frost Schaden erleiden, erfrieren; prsti so mi ozebli; — rastlina ozebe po vrtnarjevi nemarnosti; ozebel, durch Frost beschädigt, erfroren; ozebla roka.
  56. ǫ́zək, -zka, adj. von geringer Ausdehnung in der Breite: schmal; ozka cesta; ozka stran, die hohe Kante: na ozko stran postaviti desko (hochkantig stellen), Cig. (T.); eng; ozke hlače; — ožja volitev, die engere Wahl, nk.
  57. ózəł, -zla, m. 1) = vozel, der Knoten, C., M.; živčni o., der Nervenknoten, Erj. (Som.); o. nihaja, der Schwingungsknoten, Cig. (T.); — 2) der Knorren (čvrš v lesu), Kanal- Erj. (Torb.).
  58. ozelenẹ́ti, -ím, vb. pf. grün werden; spomladi drevo ozeleni.
  59. ozelenẹ́vati, -am, vb. impf. ad ozeleneti, Jan.
  60. ozeleníti, -ím, vb. pf. grün machen, begrünen, Cig., Jan., M.
  61. ozẹ̑məc, -mca, m. nav. pl. ozemci, die Augenlider, vzhŠt.; die Augenwimpern, C.
  62. ozę̑məlje, n. = ozemlje, C.
  63. ozẹ̑mice, f. pl. = ozemci, C.; (ozimice, ogr.- Mik.).
  64. ozę̑mlje, n. das Gebiet, das Territorium, Cig. (T.), DZ.
  65. ozı̑bi, m. pl. zitterndes Erdreich, der Torfboden, der Moorgrund, Jan.
  66. ǫ́zičək, -čka, adj. recht schmal oder eng, C.
  67. ozídati, -am, vb. pf. = obzidati, Cig.
  68. ozídən, -dna, adj. = obziden: ozı̑dni lišaj, die Mauerflechte, Cig.
  69. ozı̑dje, n. = obzidje, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan., Met., Preš.
  70. ozijáti, -ȃm, (-zı̑jam), vb. pf. begaffen: on mora vse ljudi o., Cig.
  71. ozı̑m, adj. Winter- ( v. Getreide, Flachs, Obst u. dgl.), Meg.- Mik., Cig., M., C.; ozimi lan, Lašče- Erj. (Torb.); ozimo sadje, Cig.
  72. ozimáča, f. der Winterapfel, kajk.- Valj. (Rad).
  73. ozimè, -ę́ta, n. ein zweijähriges Füllen, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  74. ozı̑məc, -mca, m. 1) die Winterfrucht: ječmen o., die Wintergerste, Cig.; = šestovrstni ječmen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); oves o., der Winterhafer, Cig.; lan o., lan, ki je jeseni vsejan, Lašče- Levst.; der Winterflachs, Cig., Jan., C., Mik., Svet. (Rok.), Notr.; luk o., Mik.; — der Winterapfel, Jan.; ozimci, das Winterobst, Cig.; — 2) das im Winter geborene Junge, C.; pos. jare, ki se je rodilo po zimi, Bolc- Erj. (Torb.).
  75. ozı̑mək, -mka, m. 1) der Winterrogen, Jarn.; — 2) doba od velike noči do sv. Jurija: ako je ozimek dolg, bo slaba letina, Tolm.; — pl. ozimki, der Nachwinter, Cig.; ( nam. odzimek, Štrek. [Let.]).
  76. ozímən, -mna, adj. Winter-, Jarn., Cig., Jan., Notr.; ozı̑mna pšenica, o. dlaka, Jan.
  77. ozimẹ́ti, -ím, vb. pf. auswintern, Mur.; o., ozimẹ̑jem: erstarren: kača po zimi ozimeje, Podkrnci- Erj. (Torb.); hart bleiben: grozdje in drugo sadje ozimeje, če ne more dobro dozoreti in ostane trdo, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  78. ozimíca, f. 1) pozno zrela hruška, die Winterbirne, Mur., Cig., C., Goriš., Kras, Lašče- Erj. (Torb.), Gor.; — ozı̑mica, neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) neka riba, katera se o božiču lovi, (die "Reinacke"), Jarn.
  79. ozimíka, f. der Winterapfel oder die Winterbirne, Z.
  80. ozimína, f. die Herbstsaat, das Wintergetreide.
  81. ozimı̑nəc, -nca, m. = ozimec, die Winterfrucht, M.
  82. ozimı̑nka, f. die Winterfrucht, M.
  83. ozı̑mka, f. 1) krava, ki črez zimo ostane jalova, Cig., Mik., Gor., Tolm.; — 2) die Winterbirne, die Spätbirne, Cig., Jan., Lašče, Tolm.- Erj. (Torb.); — der Winterapfel, Cig.; — ozimke, das Winterobst, Cig.; — = ozimina, die Wintersaat, Cig.; — 3) = zimica, das Fieber, C.
  84. ozı̑mnica, f. 1) = ozimica 2), C.; — 2) die Winterbirne, C., Notr.; — 3) die Winterblume (eranthis), C.
  85. ozı̑mnik, m. der Winterapfel, Cig.
  86. ozimováti, -ȗjem, vb. impf. ad ozimeti, Mur.
  87. ozı̑mski, adj. = ozim, M.; o. sadež, C.
  88. ozı̑mščica, f. eine Art Winterapfel, C.
  89. ozı̑mščina, f. coll. Winterfrüchte, Z.
  90. ozı̑n, m. = mora, der Trud, der Alp: o. ga tlači, Buče ( Št.)- C.
  91. ozíniti, -zı̑nem, vb. pf. den Mund nach etwas aufsperren, Mur.; veliko ozinil, malo požrl, Npreg.- Met.
  92. ozkǫ̑ča, f. = ozkost, Jan. (H.).
  93. ozkoglàv, -gláva, adj. schmalköpfig, Jan. (H.).
  94. ozkoglȃvəc, -vca, m. der Schmalkopf, Mik.
  95. ozkolíčən, -čna, adj. schmalbäckig, Cig.
  96. ozkolìst, -lísta, adj. schmalblättrig, Cig., Jan.
  97. ozkonòs, -nǫ́sa, adj. schmalnasig: ozkonose opice, Erj. (Z.).
  98. ozkọ̑st, f. die Schmalheit, die Enge, Cig., Jan.
  99. ozkóta, f. = ozkost, Jan.
  100. ozkoȗstəc, -stca, m. der Engmäuler, Cig.

   75.901 76.001 76.101 76.201 76.301 76.401 76.501 76.601 76.701 76.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA