r (76.197-76.296)

76197. otežčáti, -ȃm, vb. pf. schwer werden, Erj. (Min.).
76198. otežíti, -ím, vb. pf. beschweren, ogr.- M.; — erschweren, Cig., Jan.
76199. otežkǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. pf. erschweren, DZ., Zv.
76200. otı̑čje, n. = natičje, GBrda.
76201. otı̑łnik, m. = zatilnik, das Hinterhaupt, das Genick, Cig., C.; ulomiti si o., Ravn.
76202. otimáč, m. 1) die Raubmöve (lestris), Erj. (Z.); — 2) der Moschuskäfer oder Puppenräuber (calosoma sycophanta), Erj. (Ž.).
76203. otı̑mati, -am, vb. impf. ad oteti, = otemati, Cig.; široko razprostrte roke ga otimajo, da popolnoma ne izgine v snežnih brezdnih, LjZv.
76204. otı̑məc, -mca, m. der Retter, C., SlN.
76205. otı̑mka, f. die Errettung, C.
76206. otı̑nək, -nka, m. 1) die glühende Kohle, Valj. (Rad); — 2) otinki = slabo sadje, ki pred časom nezrelo popada z drevja, Lašče- Erj. (Torb.), C., Dol.- Nov.
76207. otìp, -típa, m. 1) die Befühlung, Cig.; mehkega otipa, weich anzufühlen, Cig.; — 2) der Tastsinn, Mur., Jan., Sen. (Fiz.).
76208. otípati, -tı̑pam, -pljem, vb. pf. = obtipati; 1) betasten, befühlen; otipajte me! Krelj; — 2) durch Befühlen wahrnehmen, Cig.
76209. otipávati, -am, vb. impf. ad otipati; befühlen, betasten, Cig.
76210. otípən, -pna, adj. tastbar, Cig. (T.).
76211. otı̑pkati, -am, vb. pf. betupfen, Cig.
76212. otípnost, f. die Tastbarkeit, Cig. (T.).
76213. otı̑poma, adv. handgreiflich, Cig., C.
76214. otìsk, -tíska, m. der Abdruck ( min.), Cig. (T.).
76215. otı̑ska, f. die Druckwunde ( z. B. von der Beschuhung, vom Sattel), die Contusion, Cig., Jan., C., Notr., Gor.; otiske po komatu in sedlu, Strp.; podplatne otiske na konjskem kopitu, Levst. (Podk.).
76216. otiskálọ, n. = klešče, die Pflugnarbe, Štrek.
76217. otískati, -am, vb. impf. ad otisniti, Z.; — bedrängen: o. deželane, Zora.
76218. otísniti, -tı̑snem, vb. pf. eine Druckwunde verursachen: obutel mu je nogo otisnila, Vrt.; — o. se, sich wund drücken, Z.; živinče se otisne, Strp.
76219. otíščati, -ím, vb. pf. wund drücken, durch den Druck eine Schwiele verursachen, Cig.
76220. otíšən, -šna, adj. abgelegen, Jan.
76221. otı̑šje, n. = zatišje, ein abgelegener Ort: o. za hribom, Ravn.
76222. ǫ̑tka, f. die Pflugreute; (iz: ot-tka, Mik.).
76223. ǫ́tkati, -am, vb. impf. mit einem spitzigen Gegenstande hineinstoßen, stochern, jvzhŠt.
76224. otkáti, -tkȃm, -tčèm, (-təčèm, -tkèm), vb. pf. ausweben, Cig.
76225. otlȃč, m. = otiska, Gor.- Levst. (Rok.).
76226. otlẹ́či, -otółčem, vb. pf. = otolči, Cig.
76227. otlík, m. der Hohlweg, ogr.- C.
76228. otlína, f. = votlina, die Höhlung: mozgovna o., die Markhöhle, Cig. (T.); možjanske otline, die Gehirnhöhlen, Erj. (Som.).
76229. otlı̑nje, n. das Höhlen- o. Grottenterrain, Bes.
76230. otlíti, -ím, vb. impf. = votliti, höhlen, Jan. (H.).
76231. otmeník, m. = odrešenik, Dalm.
76232. otménje, n. = odrešenje, Dict., Dalm.
76233. otočàn, -ána, m. der Inselbewohner, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
76234. otočȃnka, f. die Inselbewohnerin, Mur., Cig., Jan.
76235. otočȃnski, adj. die Inselbewohner betreffend, eiländisch, Mur., Cig.
76236. otočati, -am, vb. impf., Jurč., pogl. obkoljevati.
76237. otǫ̑čəc, -čca, m. dem. otok; 1) eine kleine Insel, Valj. (Rad); — 2) eine kleine Geschwulst, Valj. (Rad).
76238. otǫ̑čək, -čka, m. dem. otok; eine kleine Insel, Cig. (T.), Zora.
76239. otǫ́čən, -čna, adj. 1) inselreich, Jan.; — 2) = vzbočen, vrhat, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); prim. otok 2).
76240. otočíca, f. die Flussinsel, Cig.
76241. otǫ̑čič, m. dem. otok; das Inselchen, Cig., Jan.
76242. otočína, f. das Inselland, C.
76243. otočíšče, n. das Inselmeer, Cig. (T.).
76244. otǫ̑čje, n. die Inselgruppe, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
76245. otǫ̑čnat, adj. inselreich, Jan.; otočnato morje, das Inselmeer, Jan., Cig. (T.), Jes.
76246. otọ̑dẹšnji, adj. = otodišnji, Jurč.
76247. otọ̑di, adv. jüngst, soeben, Jan., M., Svet. (Rok.), Jurč., Dol.
76248. otọ̑dinji, adj. = otodišnji, Svet. (Rok.).
76249. otọ̑dišnji, adj. was soeben stattfand, Svet. (Rok.).
76250. otǫ́həł, -hla, adj. = soparen, Soška dol.- Erj. (Torb.).
76251. otǫ́hlica, f. = soparica, die Schwüle (zlasti pred hudo uro, a tudi v zaprti sobi), Soška dol.- Erj. (Torb.).
76252. otǫ́hniti se, -tǫ̑hnem se, vb. pf. = izpriditi se, Mik. (Et.).
76253. otòk, -tǫ́ka, m. 1) die Insel; — 2) die Geschwulst; (v tem pomenu tudi: otọ̑k, Dict., jvzhŠt.); — 3) = krog, zid v otòk, = v krog (im Halbkreise), Koborid- Erj. (Torb.); ženske gredo rade v otok (tanzen gern), Z.
76254. otółčenje, n. die Quetschung, die Contusion, Cig.
76255. otółči, -tółčem, vb. pf. = obtolči; — abprügeln, Cig.
76256. otołčína, f. der Fallfleck ( z. B. am Obst), Cig.
76257. otȏłkljaj, m. die Quetschung, die Contusion, Cig.
76258. otołstẹ́ti, -ím, vb. pf. fett werden, Z.
76259. otołstíti, -ím, vb. pf. fett machen, mästen, C.; otolščen, verfettet, Let.; fettig, Cig.
76260. otȏłščje, n. ein Ort im Walde, wo es gutes Futter gibt, Cig., C., M.
76261. otòn, -tǫ́na, m. = globočina v vodi, tolmun, Koborid- Erj. (Torb.).
76262. otopína, f. die Lösung: baker se v kislinah topi, in otopine so otrovne, Erj. (Min.).
76263. otǫ́piti, -im, vb. pf. stumpf machen, abstumpfen, Cig.; o. se, sich abstumpfen, Cig.; otopljen, abgestumpft, Cig. (T.), Erj. (Min.).
76264. otopíti se, -ím se, vb. pf. anfangen zu schmelzen, anschmelzen, Cig.
76265. otoplíti, -ím, vb. pf. erwärmen, Jan. (H.); — o. se, warm werden (vom Wetter), Gor.
76266. otǫ̑ški, adj. Insel-, Cig. (T.), M., Jes.; otoška država, das Inselreich, Cig. (T.).
76267. otǫ́žən, -žna, adj. 1) betrübt, missmuthig, niedergeschlagen, traurig; — wehmüthig; otožno petje; — 2) saumselig, Mur.; — kraftlos: o. mraz, Dict.
76268. otǫ̑žnica, f. das Klagelied, Jan.
76269. otǫ̑žnik, m. ein grämlicher Mensch, Cig.
76270. otǫ́žnost, f. 1) die Niedergeschlagenheit, die Betrübtheit, die Schwermuth; — 2) die Saumseligkeit, Mur.
76271. otȗdẹ, adv. = otudi, C.
76272. otȗdi, adv., Mur., Cig., Jan., BlKr.- Mik., ob Krki- C.; pogl. otodi.
76273. otujíti, -ím, vb. pf. 1) veräußern, Cig., DZ.; — 2) ( nam. odtujiti) entfremden, Jan.
76274. otȗmpati, -am, vb. pf. = otopiti, Cig.
76275. ǫ̑tva, f. die Ente, Nov.- C., Levst. (Zb. sp.); — prim. hs. utva.
76276. otvésti, otvézem, vb. pf. umbinden, V.-Cig., C.; o. vrv okoli ramena, okolo vratu, Šol., Vrt.; pse o., den Hunden die Halsseile anlegen, sie anhalsen, Cig., Vrt.; mittelst eines Strickes, einer Kette anbinden, Kor.- Jarn. (Rok.), Jan.; živino o., Šaleška dol.- C.; Kratko ga (konja) je otvezla, Da ni mogel trepetat', Npes.-Schein.; otvezen pes, der Kettenhund, Guts.; — pren. o. koga na-se, jemanden ins Schlepptau nehmen, Jan.
76277. otvẹ́zati, -tvẹ̑zam, vb. impf. ad otvesti, Cig., Jan., C.
76278. otvǫ̑za, f. das Seil, das einem Thiere um den Hals gegeben wird, das Hängeseil, V.-Cig.
76279. oubọ̑žati, -am, vb. pf. verarmen, Šol., Vrt., Levst. (Nauk); ( nav. obožati); — prim. obubožati.
76280. óumən, -mna, adj. etwas verständig, C.
76281. ouzdáti, -ȃm, vb. pf. = obuzdati, ogr.- C.
76282. ǫ́v, pron. dieser, ogr.- C.; tudi: jener, C., na vzhodu- Mik.; ov den (dan), vorgestern, übermorgen, M.; (ovi, ogr.- C.).
76283. ovácija, f. javna poslavitev, die Ovation, nk.
76284. ovȃče, adv. = ovači, C.; umsonst, SlGor.- C.; — ohne Grund, SlGor.
76285. ovȃči, adv. sonst, Danj.- Mik., vzhŠt.; umsonst, vzhŠt.- C.; — ohne Grund, vzhŠt.
76286. ovȃda, f. die Anzeige, die Denunciation, Cig., Jan.
76287. ovȃdba, f. die Anzeige, die Denunciation, C., nk.
76288. ovȃdək, -dka, m. = ovadba, Nov.- C.
76289. ovádən, -dna, adj. verrathend: ovadno znamenje, Mur., C.
76290. ovadílọ, n. der Verdachtsgrund, DZ.
76291. ováditi, -vȃdim, vb. pf. angeben, denuncieren, verrathen, Cig., Jan., Notr.- M., Prim.- Erj. (Torb.), nk.
76292. ovadníca, f. die Angeberin, Cig., nk.
76293. ovadník, m. der Angeber, der Denunciant, Cig., Jan., C., nk.
76294. ovadnína, f. der Angeberlohn, Cig.
76295. ovadúh, m. der Denunciant, der Sykophant, Cig., C., nk.
76296. ovadúhinja, f. die Denunciantin, Jan. (H.).

   75.697 75.797 75.897 75.997 76.097 76.197 76.297 76.397 76.497 76.597  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani