r (75.997-76.096)

75997. oščápiti, -im, vb. pf. umfassen, (ošapiti) Fr.- C.
75998. oščápniti, -ščȃpnem, vb. pf. umfassen, C.
75999. oščávanje, n. das Zaudern: brez dolzega oščavanja, Levst. (Zb. sp.); — prim. oščajati.
76000. oščȃvje, n. rastline z velikimi listi, Pohl.- Valj. (Rad); — prim. ščavje.
76001. oščəgəčkáti, -ȃm, vb. pf. = oščegetati, Cig.
76002. oščəgətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. pf. durch-, abkitzeln, Cig.
76003. ošček, m. der Pfahl, Z.; = vod, Št.- Valj. (Rad).
76004. oščéniti, -ščę́nem, vb. pf. = oščepniti, C.
76005. oščeníti se, -ím se, vb. pf. Junge werfen (von der Hündin), Cig.
76006. oščèp, -ščę́pa, m. der Speer, Jan., C., Jurč. (Tug.); — prim. češ. oštěp, der Spieß.
76007. oščepátiti, -ȃtim, vb. pf. = oščepiti, C.
76008. oščepíti, -ím, vb. pf. = oščapiti, (ošep-) C., Z.; o. se, sich herumwinden: oslak se oščepi okoli fižola, Dol.; sich umschlingen, Npes.-Vraz.
76009. oščépniti, -ščę́pnem, vb. pf. = oščepiti, (ošep-) C.
76010. oščę́tati, -am, vb. pf. aus-, abbürsten, Jarn., Jan., M., DZ.
76011. oščę́titi, -im, vb. pf. = oščetati, Cig.
76012. oščẹ́vati, -am, vb. impf. = oščajati, osčajati, C., Rib.- M., Lašče- Erj. (Torb.).
76013. oščìp, -ščípa, m. eine Traubengattung, (ošip) Ip.- C., Vrtov. (Vin.).
76014. oščípati, -pam, -pljem, vb. pf. bekneipen, bezwicken.
76015. oščipávati, -am, vb. impf. ad oščipati, Cig.
76016. oščı̑pce, adv. abzwickend, Mik.
76017. oščı̑pəc, -pca, m. ein Werkzeug zum Abpflücken der Äpfel, der Apfelbrecher, Cig.
76018. oščítiti, -ščı̑tim, vb. pf. mit einem Schilde versehen, schilden, Cig.
76019. oščívati, -am, vb. impf. ad oscati; 1) bepissen, Cig.; pes oščiva ogle, BlKr.; — 2) o. se, harnen, M.
76020. oščúliti, -ȗlim, vb. pf. = oštuliti, stutzen: oščuljeno oblačilo, C.; (ošuliti, Z.).
76021. ošemẹ́ti, -ím, vb. pf. närrisch werden, Polj.
76022. ošę́miti, -šę̑mim, vb. pf. verlarven, vermummen, maskieren: o. koga, o. se, Cig., Jan., M., C.
76023. ošę́pati, -am, vb. pf. hinkend werden; vol je ošepal; bolezen na parkljih stori, da živinče ošepa, Levst. (Nauk).
76024. ošepavẹ́ti, -ím, vb. pf. hinkend werden, C.; konj je ošepavel, Bes.
76025. ošepiti, -im, vb. pf., pogl. oščepiti.
76026. ošepniti, -nem, vb. pf., pogl. oščepniti.
76027. ošę́stən, -stna, adj. ošestno blago, vergängliches, hinfälliges Gut, C.
76028. ošę̑stkati, -am, vb. pf. abzirkeln, Z.
76029. ošę̑škati, -am, vb. pf. abprügeln, Cig., Jan., C., Kr.
76030. ošeškováti se, -ȗjem se, vb. impf. faul bei der Arbeit sein, unschlüssig sein, C.; — prim. šeškati 2).
76031. ošə̀v, -švà, m. = obšev, der Besatz, die Garnitur ( z. B. eines Hutes), Cig., Jan.
76032. ošíbati, -šı̑bam, vb. pf. mit der Ruthe abstäupen, Cig.
76033. ošibíti, -ím, vb. pf. biegen, jvzhŠt.; verbiegen, Z.
76034. ošı̑bka, f. ein fehlerhafter Bug, Z.
76035. ošı̑bkati, -am, vb. pf. schwächen, Vod. (Izb. sp.); — prim. šibek.
76036. ošı̑jnik, m. das Halsband (für Hunde), Cig.
76037. ošíniti, -šı̑nem, vb. pf. 1) mit einem langen, dünnen Gegenstande einen Streich versetzen, abschmitzen, Z., Gor.- Levst. (Rok.); o. koga po rokah s šibico, Vrt.; übhpt. einen Schlag versetzen: tako te bom ošinil, da boš Benetke videl, BlKr.; — ( fig.) o. zavidnike, Zora; — streifen: strela ošine lipo, Let.; v tem hipu trešči v drevo in ošine pastirja, Vrt.; — 2) o. se, sich abstreifen: suha strn, če se varno ne nosi, rada se ošine, t. j. zrnje odpade, BlKr.; — preja se ošine na vretenu (springt ab), BlKr.
76038. ošíšati, -am, vb. pf. die Haare kurz abschneiden, Cig.
76039. ošı̑škati, -am, vb. pf. = ošišati, Dol.
76040. ošíti, -šı̑jem, vb. pf. = obšiti, Mur., Cig.
76041. ošìv, -šíva, m. = obšiv, Cig., Jan., C.
76042. ošívati, -am, vb. impf. ad ošiti, Mur., Cig.
76043. oškilẹ́ti, -ím, vb. pf. schielend werden, C.
76044. oškíliti, -škı̑lim, vb. pf. schielend gewahren, C.
76045. oškítiti, -škı̑tim, vb. pf. = oščititi, Cig.
76046. oškǫ̑da, f. die Beschädigung, C.
76047. oškǫ̑dba, f. die Beschädigung; majhna o., leichte Beschädigung, Cig.
76048. oškǫ́diti, -škǫ̑dim, vb. pf. beschädigen; oškojen, beschädigt, jvzhŠt.
76049. oškǫ̑dnica, f. die Beschädigerin, die Verletzerin, Cig.
76050. oškǫ̑dnik, m. der Beschädiger, der Verletzer, Cig.
76051. oškǫ́dovanəc, -nca, m. der Beschädigte, Jan. (H.).
76052. oškǫ́dovanje, n. die Beschädigung, Jan. (H.).
76053. oškǫ́dovanka, f. die Beschädigte, Jan. (H.).
76054. oškǫ́dovati, -ujem, vb. pf. beschädigen, benachtheiligen; — verletzen, Cig.
76055. oškǫ́dovavəc, -vca, m. der Beschädiger, Cig.
76056. oškǫ̑mpati, -am, vb. pf. glatt abscheren, Gor.- Z.; (oškombati) C., Nov.; ( prim. škompa = škopa?).
76057. ošlániti, -šlȃnem, vb. pf. mit einer Peitsche oder Ruthe schlagen, M., Gor.- Levst. (M.).
76058. ošlàt, -šláta, m. das Betasten, die Begreifung, Cig., ogr.- Valj. (Rad).
76059. ošlátati, -šlȃtam, vb. pf. 1) betasten, befühlen, abgreifen; — o. koga, abprügeln, Cig.; — 2) durch Tasten wahrnehmen, ertasten; krajcar v žepu o.; — ošlatana laž, eine handgreifliche Lüge, C.
76060. ošlatováti, -ȗjem, vb. impf. ad ošlatati, betasten, Mur., Cig.
76061. ošlẹ́viti se, -im se, vb. pf. sich betrinken, M., C., Levst. (Rok.); — prim. 2. šleva.
76062. ošlják, m. eine Art Distel, Rib.- Mik.; die Krebsdistel, die Wegedistel (onopordon acanthium), Mur., Jan.; — die Kratzdistel (cirsium lanceolatum, c. palustre), Josch.
76063. ošpẹ̑gati, -am, vb. pf. ausspähen, Cig.; bespähen, C.; — prim. špegati.
76064. ošpẹgováti, -ȗjem, vb. impf. ad ošpegati, C.
76065. ošpẹtəlj, * -tlja, m. das kurze bis zum Bauch reichende Weiberhemd, Cig., Jan., Kr., Goriš.; — prim. bav. halspfeit, Mik.
76066. ǫ́špice, f. pl. die Masern, Cig., Jan., Kr.; — prim. ospice.
76067. ošpíčiti, -špı̑čim, vb. pf. spitzen, Cig., Jan.; (po nem.).
76068. oštempljáti, -ȃm, vb. pf. abstempeln, Cig.
76069. oštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. ausmachen, auskanzeln, auszanken; hudo o. koga.
76070. oštẹ́vanje, n. das Auszanken.
76071. oštẹ́vati, -am, vb. impf. ad ošteti.
76072. oštẹ́vavəc, -vca, m. der Schelter, Cig.
76073. oštevíłčiti, -ı̑łčim, vb. pf. mit Zahlen versehen: strani o., paginieren, Cig. (T.).
76074. oštevíliti, -ı̑lim, vb. pf. mit Zahlen (Nummern) versehen, numerieren, DZ.
76075. oštevı̑łkati, -am, vb. pf. benummern, Cig.
76076. oštúliti, -štȗlim, vb. pf. abstutzen: konju rep o., Cig.
76077. oštȗpati, -am, vb. pf. s štupo potrositi; pfeffern, Cig., Levst. (Rok.).
76078. ošȗkati, -am, vb. pf. abstutzen: o. hlod, Cig.; — prim. ošuliti.
76079. ošúliti, -šȗlim, vb. pf. stutzen, Z.; ošuljen, gestutzt, C.; ošuljena suknja, Z.; — ošuljen sod, ein nicht gleichmäßig rundes Fass, C.; — nam. oščuliti.
76080. óšva, f. = ošev, der Aufsatz am Hemde, Valj. (Rad).
76081. ošvígati, * -švı̑gam, vb. pf. mit der Ruthe Streiche geben, abstäupen, Cig., M., Dol.
76082. ošvígniti, -švı̑gnem, vb. pf. einen Ruthen- oder Peitschenhieb geben, Z., Dol.
76083. ošvı̑ka, f. dolga in tenka šiba, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
76084. ošvíkati, -švı̑kam, vb. pf. = ošvigati, Z.
76085. otájati, -tȃjam, -jem, vb. pf. aufthauen machen, abthauen: solnce je okna otajalo, Cig.; — nav. o. se, aufthauen; led se je otajal; — jeziki se otajajo, man wird gesprächig, Jurč.
76086. otȃjək, -jka, m. das Thauwetter, Jan. (H.).
76087. otȃjən, -jna, adj. geheim, Habd.- Mik.
76088. otȃjnik, m. = tajnik, der Secretär, ogr.- C.
76089. otȃjnost, f. das Geheimnis, kajk.- Valj. (Rad).
76090. otȃjstvọ, n. das Geheimnis, kajk.- Valj. (Rad); — das Mysterium, h. t.- Cig. (T.); das Sacrament, C.
76091. otalína, f. ostanki v topilnicah, das Hüttenafter, Cig.
76092. otalíti se, -ím se, vb. pf. aufthauen, Mur., Volk.- M.; pozeb se pozna pri rastlini še le tedaj, ko se otali, SlGosp.
76093. otámast, adj. betäubt, Z.
76094. otȃmica, f. die Betäubung, C., Z.
76095. otámiti, -im, vb. pf. betäuben, Naprej- C.
76096. otámniti, -im, vb. pf. = otemniti, Cig., M.

   75.497 75.597 75.697 75.797 75.897 75.997 76.097 76.197 76.297 76.397  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani