r (75.397-75.496)

75397. osebína, f. die Eigenheit, Zora.
75398. osebítən, -tna, adj. sonderlich, Z.
75399. osebı̑təv, -tve, f. die Absonderung, DZ.
75400. osę́biti, * -im, vb. pf. absondern, separieren, isolieren, Cig. (T.), DZ., Erj. (Izb. sp.), Notr.- Levst. (Nauk); osebi mladička in enega hrani z uborno krmo, LjZv.; hišo o., ein Haus contumacieren, Levst. (Nauk); osebljeno se nositi, zurückgezogen leben, LjZv.; — individualisieren, Jan.
75401. osebı̑tost, f. die Besonderheit, Z., kajk.- Valj. (Rad).
75402. osę̑bje, n. das Personale, Cig., Jan., nk.; služabno o., das Dienstpersonale, DZ.
75403. osę́bljenje, n. die Absonderung, Jan. (H.).
75404. osę́bljenost, f. die Vereinsamung, die Isoliertheit, LjZv.
75405. osę̑bnik, m. die Privatperson, Cig.
75406. osę̑bnost, f. die Persönlichkeit, Mur., Cig., Jan.; osebnosti, Personalien, Cig.; persönliche Angelegenheiten, nk.; — die Individualität, Cig., Jan., Cig. (T.).
75407. osebọ́jən, -jna, adj. 1) abgesondert, Mur.; osebojno, privatim, Navr. (Kop. sp.); besonders, ogr.- C.; — 2) ausgezeichnet, ogr.- C.; — prim. osebujen.
75408. osebọ́jnica, f. die Eigenbrötlerin, Cig.
75409. osebọ́jnik, m. eine Person, die einzeln ihre eigene Wirtschaft führt, der Eigenbrötler, Cig.; — prim. osebujnik.
75410. osebọ́jnost, f. die Besonderheit, ogr.- C.; — prim. osebujen.
75411. osebovȃnje, n. das Privatleben, Cig.
75412. osebováti, -ȗjem, vb. impf. privatisieren, V.-Cig.
75413. osę̑bstvọ, n. 1) die Persönlichkeit, Cig., Jan.; — 2) = osebje, Jan.
75414. osebȗjək, -jka, m. der Privatbesitz, der Privatantheil an einem Besitz (tudi: osebojek), BlKr.; das Ausgedinge, Cig., Jan., Nov., Mik.
75415. osebújən, -jna, adj. abgesondert, Privat-: osebujno premoženje, das Privatvermögen, BlKr.- M.; osebujna pravica, das Privatrecht, DZ.; ein besonderer, Habd.- M., ogr.- C.; — pogl. osebojen (kakor "kuliko" nam. "koliko", C.?).
75416. osebújnik, m. = osebenjik, BlKr.
75417. 1. ǫ̑səc, -sca, m. die Distel, Jarn., Mik., Savinska dol.; die Feldscharte (cirsium arvense), Cig., Cerknica ( Kr.)- Erj. (Torb.), Josch; — prim. octek, osat.
75418. 2. ósəc, -sca, m. das Infusorium: osci, vsakovrstne predrobne živalce, živeče po stoječih vodah ("ne pij te vode, polna je oscev"), Dornberg- Erj. (Torb.).
75419. osẹ̑čək, -čka, m. der Prügel, C.; pobiti koga z osečki, Zv.; palica, oseček, kol pri nas poje, Zv.
75420. osẹ́čən, -čna, adj. Ebbe-: osẹ̑čni tok, der Ebbestrom, Cig. (T.); — prim. oseka.
75421. osẹ̑čnik, m. der Querbalken im Dachgerüst, Cig., Z.
75422. osẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. osiveti, Habd.- Mik., C.; — prim. sed, grau.
75423. osedláti, -ȃm, vb. pf. satteln; o. konja.
75424. osẹ́dniti, -im, vb. pf. auf dem Rücken wundreiben: o. konje, C.; — osednil se je, dobil je ran po hrbtu, bodi si človek od mnoge leže ali konj od sedla, Dol.- Levst. ( LjZv.); — prim. sedno.
75425. osẹ̑dobi, adv. um diese Zeit, jetzt, BlKr.- M., Navr. (Let.).
75426. osèg, -sę́ga, m. = obseg, Cig.
75427. osəhə̀ł, -hlà, adj. trocken, Jan.; osehla ropa (šota) plava na vodi, Erj. (Min.); po osehlih tleh, Levst. (Močv.); dürr, Hal.- C.; — osehle prsi, versiegende Brüste, Dalm.; o. človek, ein magerer Mensch, Z.; osehlo lice, Jurč.
75428. osəhníti, -sáhnem, (-sehnem), vb. pf. trocken o. dürr werden, Jan., Hal.- C.
75429. osẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) = obsejati, besäen, M.; izorješ, oseješ, požanješ, Jsvkr.; — 2) moko o. (= presejati), das Mehl sieben, Npes.-Vraz.
75430. osẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) die Hürde, die Pferche, Cig., Jan., C., Gor.- M., Goriš.- Mik.; zlezel je na osek (ósẹk) in se zaril v mrvo, Andr.; — 2) die hölzerne Brunneneinfassung, der Brunnenkasten, C.; = pl. oseki, ogr.- C.; studenčni oseki, vzhŠt.; — 3) ein gelichteter Berg, C.; — 4) = oseka, Cig., Jan., C.
75431. osẹ̑ka, f. die Ebbe, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; o. in plima, Ebbe und Flut, Cig. (T.), Jes.; — hs.
75432. osẹkati, -sẹ̑kam, vb. pf. = obsekati, Cig.
75433. 1. osẹ́kəł, -kla, adj. = osẹkljiv, Ig (Dol.).
75434. 2. osę́kəł, -kla, adj. trocken: osekli žganci, Svet. (Rok.); osekla pot, Z.; — prim. 2. osekniti.
75435. osẹ́kljiv, adj. bissig: osekljiva kobila, osekljiv človek (ki nikogar pri miru ne pusti), Ig (Dol.).
75436. 1. osẹ́kniti, -sẹ̑knem, vb. pf. ebben, Jan. (H.); prim. oseka.
75437. 2. osę́kniti, -sę̑knem, vb. pf. trocken werden, Z.; po dežju je hitro oseknilo, Svet. (Rok.), BlKr.; — prim. stsl. osęknąti, vertrocknen.
75438. osẹkotòk, -tǫ́ka, m. der Ebbestrom, Jes.
75439. ósəł, -sla, m. 1) der Esel; tudi psovka; divji o., der Waldesel, Cig., Jan.; morski o., der Stockfisch, C.; — osle moliti ali kazati komu, die ausgestreckten Finger der Hand, den Daumen an die Nase gedrückt, zeigen und so verhöhnen; — 2) eine Vorrichtung zum Holztragen, C.; — 3) die hölzerne Moströhre am Weinpressboden, C.
75440. osəłc, m. dem. osel, Jsvkr.
75441. oselica, f. der Wiesensilau (silaus pratensis), Medv. (Rok.).
75442. oselína, f. = oselica, C.
75443. ǫ́səlj, -slja, m. = osten, C.
75444. ǫ́səłnik, m. der Schleifsteinbehälter der Mäher; — prim. osla.
75445. ósəłski, adj. = oslovski, Mur.
75446. ǫ́səm, num. acht; ob ósmih, um acht Uhr; pol osmih je, es ist halb acht Uhr; z osmimi se voziti, achtspännig fahren, Cig.
75447. osẹ̑mci, m. pl. = ozemci, Mur., Cig., Jan.
75448. osəmdánji, adj. = osemdanski, Cig.
75449. osəmdánski, adj. achttägig, Mur., Cig.
75450. ǫ́səmdeset, num. achtzig.
75451. ǫ́səmdeseti, num. der achtzigste.
75452. osəmdesetíca, f. der Achtziger, Cig.
75453. osəmdesetína, f. der achtzigste Theil.
75454. osəmdesetı̑nka, f. das Achtzigstel.
75455. osəmdesetlẹ́tən, -tna, adj. achtzigjährig.
75456. osəmdesetlẹ̑tnica, f. das achtzigjährige Jubiläum.
75457. osəmdnę́vən, -vna, adj. = osemdanski, Jan.
75458. osemeníti, -ím, vb. pf. besamen, Dalm.- Cig., C., M.
75459. osemę̑nje, n. die Samenhülle, Cig. (T.).
75460. osəmlẹ́tən, -tna, adj. achtjährig.
75461. osəmnájst, num. achtzehn; ( prim. dvanajst in izvode).
75462. osəmnájsti, num. der achtzehnte.
75463. osəmnajstíca, f. der Achtzehner.
75464. osəmnájstič, adv. achtzehntens.
75465. osəmnajstína, f. der achtzehnte Theil.
75466. osəmnajstı̑nka, f. das Achtzehntel.
75467. osəmnják, m. der Achtender, Mur., Cig.
75468. ósən, -sna, m. = osten, Mur., C., Kast.- Valj. (Rad).
75469. 1. osę̑n, adj. Wespen-, Z.
75470. 2. ǫ̑sən, -sna, adj. Achsen-, Jan.
75471. osẹ̑na, f. die Nuance, Jan. (H.).
75472. osẹ̑nci, m. pl. = ozemci, Jan.
75473. osẹ̑nčati, -am, vb. pf. beschatten, Mur.; — ausschattieren, Cig.
75474. osẹnčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad osenčati, Cig.
75475. osẹ́nčiti, -sẹ̑nčim, vb. pf. = obsenčiti, beschatten; — ausschattieren: o. s tušem, tuschen, Cig.
75476. 1. osẹ̑nčje, n. der Schattenumkreis, der Schatten, C.
75477. 2. osənčjè, n. die Schlafgegend am Kopfe, Jan.
75478. oseníca, f. die Melisse (melissa), C.
75479. oseníka, f. = osenica, C.
75480. oseníšče, n. das Wespennest, Mur., Cig.
75481. 1. osẹ́niti, -sẹ̑nim, vb. pf. beschatten, Mur., C.; — schattieren, Cig., Jan.; — nuancieren, Jan. (H.).
75482. 2. osẹ́niti, -im, vb. pf. = osedniti, aufreiben, wund reiben, Cig., C., Tolm.- Štrek. (Let.); konja na hrbtu o., Dict.; osenjen konj, aufgerittenes Pferd, Cig.; — o. se, sich wund liegen, Cig.
75483. osẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. oseniti; — schummern, LjZv.
75484. osę̑nka, f. neka hruška, Rihenberk- Erj. (Torb.); die Wespenbirne, C.
75485. osę̑pnica, f. die Blatter (als Ausschlag), die Pocke; osepnice, die Blattern (variolae); ob osepnicah, bei der Blatternkrankheit, Levst. (Nauk); — die Schutzblattern, die Schutzpocken, Cig., Jan.; o. staviti, cepiti komu, jemanden impfen, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); — ovčje o., die Blattern der Schafe, Levst. (Nauk); (osepnice, die Masern, Cig., Jan., Volče [ Tolm.]- Erj. [Torb.]).
75486. osę̑pničast, adj. 1) mit Blattern, Pocken behaftet, Guts.; — 2) blatternarbig, Mur., Cig., Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.); osepničasto lice, Zora.
75487. osę̑pničàv, -áva, adj. 1) mit Blattern behaftet, Jan.; — osepničava ovca, Levst. (Nauk); — 2) blatternarbig, Jurč.
75488. osę̑pničən, -čna, adj. Blattern-, Pocken-, Cig.
75489. osę̑pničnik, m. der Variolith, Cig.
75490. ósət, m. = osat, Mur., Cig., vzhŠt.
75491. osẹ́vati, -am, vb. impf. ad osejati; 1) besäen, M.; — 2) nicht das Geleise halten: kolo oseva, Mur., Cig.; z zadnjico o., beim Gehen den Hintern hin und her bewegen, Z.; — prim. sejati 4).
75492. osẹ̑vək, -vka, m. prazen prostor na posejani njivi: "nisi dobro sejal, vse polno je osevkov", Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.), Savinska dol.
75493. osę́zati, -am, vb. impf. begreifen, betasten, Cig. (T.); — stsl.
75494. osę́žən, -žna, adj. greifbar, Cig. (T.); — stsl.
75495. 1. osíca, f. die Nebenachse, Cig. (T.).
75496. 2. osíca, f. dem. osa; das Wespchen, Mur.

   74.897 74.997 75.097 75.197 75.297 75.397 75.497 75.597 75.697 75.797  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani