Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (75.201-75.300)

  1. opomẹ̀n, -mẹ́na, m. die Mahnung, Cig. (T.).
  2. opomẹ̑na, f. die Mahnung, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  3. opomẹ̑nək, -nka, m. die Mahnung, C., Valj. (Rad).
  4. opomẹníca, f. der Mahnbrief, Cig. (T.).
  5. opomę́niti, -nem, vb. pf. 1) mahnen, ermahnen, Meg., Dict., Guts., Mur., Trub., Dalm., Krelj, Kast., kajk.- Valj. (Rad); — 2) eine Bemerkung machen, Mur., Levst. (Močv.); — (opọ̑meniti, Levst. [Močv.], opọ̑menil ["opumenil"], Dalm.; opọ̑menjen ("opoumenjen"), ogr.- Valj. [Rad]; opomeníti (?): opomenjèn, Dict., Kast.; opomenę̑m, ogr.- Valj. [Rad]).
  6. opomę́njenje, n. die Mahnung, Guts. (Res.).
  7. opomenováti, -ȗjem, vb. impf. ad opomeniti; bemerken, erwähnen, Vrt.
  8. opomı̑n, m. 1) die Mahnung, die Erinnerung; to se vam naznanja s tem opominom (mit dem Bedeuten), Cig.; — die Gegenvorstellung, Cig., Jan.; o. dati, die Vorstellung gegen etwas überreichen, Levst. (Pril.); — 2) die Bemerkung, Cig.
  9. opomináč, m. die Warneidechse (varanus niloticus), Erj. (Ž.).
  10. opomínanje, n. = opominjanje, das Mahnen, Dict., Dalm., Krelj, Kast.
  11. opomínati, -am, vb. impf. ad opomeniti, opomniti = opominjati; mahnen, ermahnen, Dalm., Krelj, ogr., kajk.- Valj. (Rad); — zakon opomina, po kacem poti bi se z nova pozidavala razgrajena selišča, Levst. (Nauk).
  12. opomínav, adj. ermahnend: o. psalm, Trub.; opominavi listki, Trub.
  13. opominávati, -am, vb. impf. = opominati, Trub.
  14. opomínavəc, -vca, m. der Ermahner, Dict., Trub.
  15. opomínavən, -vna, adj. Mahn-: opominavni listki, Mahnschreiben, Dalm.
  16. opomı̑nək, -nka, m. 1) die Mahnung, die Erinnerung, Mur., Cig.; — 2) die Bemerkung, Cig.
  17. opominjáč, m. der Mahner, Cig.
  18. opominjȃj, m. das Anmerkungszeichen, Jan.
  19. opominjáłən, -łna, adj. mahnend, Cig., Jan.; opominjȃłni listki, Mahnbriefe, Cig. (T.).
  20. opominjálọ, n. das Warnungszeichen, Cig.
  21. opomínjanje, n. das Mahnen, das Ermahnen.
  22. opomínjati, -am, vb. impf. = opominati; 1) mahnen, erinnern; bolezen me opominja, ich habe Ahnung einer bevorstehenden Krankheit; prejete dobrote koga opominjati, Burg.; — ermahnen: o. koga k delu; — Vorstellungen machen, Cig., Jan.; — 2) o. se = spominjati se, Vrt., Pavl.
  23. opomínjavəc, -vca, m. der Mahner, der Ermahner, Mur., Cig., Jan., C.
  24. opomínjavka, f. die Mahnerin, Mur., Cig., Jan.
  25. opominjevȃnje, n. das Mahnen, Jan.
  26. opominjeváti, -ȗjem, vb. impf. mahnen, ermahnen, Jan., M.
  27. opominováti, -ȗjem, vb. impf. = opominjevati, M.
  28. opominovȃvəc, m. der Ermahner, M.
  29. opominovȃvka, f. die Ermahnerin, M.
  30. opomı̑nski, adj. Mahn-: o. list, der Mahnbrief, Cig., Jan.
  31. opọ̑mnica, f. = opomenica, Jan.
  32. opomnílọ, n. 1) die Mahnung, Jan.; — 2) die Bemerkung: na prejemnico dati o., DZ.
  33. opomnı̑təv, -tve, f. = opomin 1), Jan.
  34. opọ̑mniti, -nim, vb. pf. = opomeniti; 1) mahnen, erinnern; opomni me te reči! Cig.; aufmerksam machen, M.; še na Samuelovo odkritosrčnost moramo o., Ravn.; — 2) eine Bemerkung machen, bemerken, Cig., nk.; — 3) o. se koga, česa, sich erinnern, sich besinnen, Cig., Jan., Svet. (Rok.); (opọ̑mnẹti, -im, Vrt.).
  35. opọ̑mnja, f. 1) die Ermahnung, Cig.; — 2) die Bemerkung, Cig. (T.), Navr. (Spom.); — opomnje, Scholien, Cig. (T.).
  36. opomnováti, -ȗjem, vb. impf. = opomenovati, Ravn.
  37. opomóči, -mǫ́rem, vb. pf. aushelfen, Jan.; aufhelfen, Z.; čebele so mi opomogle, Z.; o. si, zu Mitteln oder Kräften gelangen, sich behelfen, sich emporarbeiten; = o. se, Cig.
  38. opǫ̑na, f. 1) der Vorhang, Mik., Bes.; — die Wandbekleidung, Cig.; — 2) eine Kette, die Bäume nach der Rundung zu messen, die Spanne, V.-Cig.
  39. oponȃša, f. = oponašanje 1), Jan.
  40. oponȃšanje, n. 1) das Vorwerfen; — 2) das Nachäffen, Cig.
  41. oponȃšati, -am, vb. impf. ad oponesti; 1) o. komu kaj, jemandem etwas vorwerfen, vorrücken; svoje dari revežem o., Ravn.- Valj. (Rad); o. komu hrano, Svet. (Rok.); tega mu ne oponašam, das verarge ich ihm nicht, Cig.; — 2) o. koga (kaj), nachäffen, durch Nachäffung verspotten; sovo, kukavico o.; o. koga, kako govori, kako se vede.
  42. oponášav, adj. kdor rad komu kaj oponaša, Jan.
  43. oponašȃva, f. der Vorwurf, C.
  44. oponȃšavəc, -vca, m. 1) kdor komu kaj oponaša, der Tadler, Jan.; — 2) der Nachäffer, Cig. (T.); der Spötter, Dalm.; — 3) die Spottdrossel (turdus saxatilis), Erj. (Ž.).
  45. oponášavən, -vna, adj. = oponašav, Jan.
  46. oponȃšavka, f. die Nachäfferin, Cig.
  47. oponȃšək, -ška, m. der Vorwurf, Jan., C.
  48. oponašljìv, -íva, adj. gerne nachäffend, Cig.
  49. oponávljati, -am, vb. impf. ad oponoviti, Levst. (Zb. sp.).
  50. opǫ̑nəc, -nca, m. 1) die Ranke, Jan. (H.); — 2) die Stechwinde (smilax aspera), Medolin ( Ist.)- Erj. (Torb.); ( hs.).
  51. oponésti, -nésem, vb. pf. vorwerfen ( z. B. eine Wohlthat), Cig.; včeraj mu je dal, danes mu že oponese, C.; vorhalten, einwenden, Nov., Let.; oponesti bi mi kdo utegnil, Levst. (Nauk).
  52. oponòs, -nósa, m. der Vorwurf, Cig., Jan., M., Nov.
  53. oponǫ̑sa, f., nam. oponoša 1): oponosa ali opravljanje, Trub. (Post.).
  54. oponósən, -sna, adj. vorwurfsvoll, Jan.; Vdovično blago — Vsigdar oponosno, Npes.-Vraz.
  55. oponǫ̑sica, f. das Scheltwort, C.
  56. oponósiti, -nǫ́sim, vb. pf. vorwerfen, vorrücken, Mur., Cig., GBrda; on malo da, ali veliko oponosi, Trub.; oponosili so mu krivico, Dalm.; oponosil jim je njih nevarnost, Krelj; nikar betve mu ga (greha) ne oponosi, Ravn.; ne bodi Bogu oponošeno! Z.; oponošeno ti bodi to! Cig.; oponošen dar je črn pred Bogom, Npreg.- Jan. (Slovn.).
  57. oponosljìv, -íva, adj. kdor rad komu kaj oponosi, Gor.
  58. oponǫ̑snica, f. die Parodie, Cig. (T.).
  59. oponǫ̑ša, f. 1) der Vorwurf, C., Schönl.; — 2) die Nachäffung, der Spott, C.
  60. oponǫ̑va, f. die Erneuerung, Cig. (T.).
  61. oponovíti, -ím, vb. pf. erneuern, Cig. (T.); wiederholen: zopet o. kaj, Levst. (Zb. sp.).
  62. opópati, -am, vb. pf. bekleistern, Cig.
  63. opǫ́piti se, -pǫ̑pim se, vb. pf. Knospen ansetzen, C.
  64. opǫ̑pje, n. die Nabelgegend, Cig. (T.).
  65. opopnatẹ́ti, -ím, vb. pf. Knospen ansetzen, C.
  66. oposéliti, -sę́lim, vb. pf. besiedeln, Z.; — o. se, sich (rings) ansiedeln, Mur.
  67. opostȃvək, -vka, m. die Antithese, Cig.
  68. opošèv, adv. schief, C.
  69. opošténiti, -im, vb. pf. s tem si je opoštenil ime, das gereicht ihm zur Ehre, Cig. (T.).
  70. opotákniti se, -táknem se, vb. pf. = opotekniti se.
  71. opotávljati, -am, vb. impf., C. = obotavljati.
  72. opotèč, -ę́ča, adj. = opotočen, unstet, Jan.; v pregovoru: sreča je opoteča = das Glück ist kugelrund, Šaleška dol.- C., Kres I. 215.; — wankend: z opotečimi koraki, Zv.
  73. opotę́čən, -čna, adj. = opoteč, opotočen, Z.
  74. opotéči se, -téčem se, vb. pf. taumeln: škricu je založila zaušnico, da se je kar opotekel in priletel z glavo ob zid, LjZv.; o. se v kaj, an etwas antaumeln, anwanken, Cig.
  75. opotẹ́kalica, f. das Geschwanke, Cig.
  76. opotẹ́kati se, -tẹ̑kam se, -čem se, vb. impf. ad opoteči se; wankend gehen, taumeln, Cig., Jan.; ti si nas z vinom napojil, da smo se opotekali, Dalm.; od lakote o. se, Z.
  77. opotekljìv, -íva, adj. taumelig, schwach, Cig.
  78. opotəkníti se, -táknem se, vb. pf. mit den Füßen anstoßen, straucheln, Mur., Boh.; o. se ob kamen, Dalm., Trub.; o. se in pasti, Dalm.; ako kdo hodi po dnevi, ta se ne opotakne, Trub.
  79. opotı̑ka, f. der Anstoß, der Anstand, C.
  80. opotíkanje, n. 1) das Vorwerfen, Jan. (H.); — 2) das Straucheln, das Stolpern.
  81. opotíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad opotekniti; 1) vorwerfen, Cig., Jan., Glas.; naj bom ves malopridnež, ako vam bom kdaj kaj opotikal, Levst. (Zb. sp.); — 2) o. se, mit den Füßen anstoßen, straucheln, stolpern; ves se lakote opotičem, Ravn.; — zögern, zaudern, Cig., M.
  82. opotikljìv, -íva, adj. stolperig, Jan.
  83. opǫ́titi, -im, vb. pf. anweisen, eine Anleitung geben, zur Einsicht bringen: o. koga, ogr.- C.; — o. se, auf den rechten Weg oder zur Einsicht kommen, ogr.- C.
  84. opǫ̑tnik, m. = trpotec, der Wegerich (plantago), Dol.
  85. opotǫ́čən, -čna, adj. unbeständig: sreča je opotočna, Mur., Cig., Met.
  86. opotóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) rollen machen, Z.; — 2) o. se, sich fortbegeben: Mi se od vas opotočimo, Vas pa Bogu izročimo, Npes. ( BlKr.)- Kres VI. 353.
  87. opozícija, f. upor, uporna stranka, die Opposition, Cig. (T.), nk.
  88. opozívati se, -vam, -vljem se, vb. impf. sich auf etwas beziehen, Levst. (Pril.).
  89. opoznáti se, -znȃm se, vb. pf. sich orientieren, Cig. (T.).
  90. opozníti se, -ím se, vb. pf. sich verspäten, Cig.
  91. opsováti, -ȗjem, vb. pf. ausschimpfen, aushunzen, Mur., Cig., Jan.
  92. optatīv, m. želelni naklon, der Optativ ( gramm.).
  93. optíca, f., nam. potica, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
  94. ōptičən, -čna, adj. k optiki spadajoč, optisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  95. ōptik, m. der Optiker, Jan., Cig. (T.), nk.
  96. ōptika, f. nauk o svetlobi, die Optik.
  97. optimīst, m. der Optimist.
  98. optimīzəm, -zma, m. nagnjenost stvari in razmere imeti za dobre, der Optimismus, Cig. (T.), nk.
  99. ōptiški, adj. die Optiker betreffend, optisch, Jan.
  100. opuče, f. pl. das Gerede, Mik.; die Plauderei, Kor.- Z.; ( nam. lopuče, prim. lopotati?).

   74.701 74.801 74.901 75.001 75.101 75.201 75.301 75.401 75.501 75.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA