Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (74.797-74.896)

  1. onesvečevȃnje, n. die Entheiligung, SlN.
  2. onesvečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad onesvetiti, entheiligen, Jan.
  3. onesvẹ́stiti se, -svẹ̑stim se, vb. pf. die Besinnung verlieren, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt.
  4. onesvę́titi, -svę̑tim, vb. pf. entheiligen, Cig., Jan.
  5. oneškǫ́diti, -škǫ̑dim, vb. pf. unschädlich machen, DZ.
  6. oneužitílọ, n. das Denaturierungsmittel, DZ.
  7. oneužítiti, -žı̑tim, vb. pf. = neužitno storiti, denaturieren, DZ.
  8. onevesę́liti, -sę̑lim, vb. pf. ein Unlustgefühl erregen: o. koga, se, Cig. (T.).
  9. onevíhtniti, -vı̑htnem, vb. pf. aufbrausen, auffahren, C.
  10. onevǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. unwillig machen, Cig., C.
  11. oneznániti, -znȃnim, vb. pf. unkenntlich machen, entstellen, Cig. (T.).
  12. ónež, m. = janež, Cig., Jan.
  13. ongáviti, -ȃvim, vb. impf. tako se nav. govori nam. onegaviti.
  14. 1. ọ̑ni, ọ̑na, ọ̑nọ, pron. jener, jene, jenes; — ne ta, ampak oni; oni-le, le-oni, jener dort; ta — oni, dieser — jener, der eine — der andere; oni isti, gerade jener, derselbe, ogr.- C.; — ono, auf jene gewisse Art: ono butasto je pred-se gledal, Ravn.; so: ono velik, C.
  15. 2. oní, oná, onọ́, gen. onẹ́ga (onẹgá), onẹ́, pron. der gewisse, der Ding da, den ich im Augenblicke nicht nennen will o. kann, Mur., Cig., Met., Mik., Levst. (Rok.), Dol.; to je ona! das sind faule Fische! V.-Cig.; prazna ona! Larifari! C.; ("onẹgá" se tudi kot nominativ rabi: onega [onga] mi je rekel, Gor., Ig); — prim. ona, one.
  16. oníkati, -am, vb. impf. o. koga, nach dem Beispiele des deutschen "Sie" jemanden mit dem unslavischen "oni" anreden.
  17. ōniks, m. neka vrsta kremenjaka, der Onyx ( min.), Cig. (T.), C., Erj. (Min.).
  18. onǫ̑d, adv. dortherum, in jener Gegend, auf jenem Wege, dort durch; = le-onod, Dict.; divji možje bodo onod skakali, Dalm.; koder ti, onod jaz, Gor.- Levst. (M.); od onod, von dort; David je od onod šel in ubežal, Dalm.; tudi: ọ̑nod, M., jvzhŠt.; (onode, onodi, C.).
  19. onǫ́j, adv. letzthin, neulich, C., Št.
  20. onọ̑lik, adj. so groß, gleich groß, C., Dalm.; onoliko, kolikor, dieselbe Quantität, wie, Jan., Cig. (T.), DZ.
  21. onọ̑madne, adv. = ondan, Dict., C.
  22. onomatopojı̑ja, f. posnemanje naturnega glasu z besedo, sličnoglasje, die Onomatopöie, Cig.
  23. onǫ́tən, -tna, adj. in jener Gegend befindlich, jenseitig, Mur.
  24. ònti, adv. = anti, C., Mik., vzhŠt.; onti pa (ontipa), ja freilich, allerdings, SlGor.- C.
  25. ontipà, adv. = onti pa, C., Mik.
  26. ontolōgičən, -čna, adj. ontologisch, Cig. (T.).
  27. ontologı̑ja, f. nauk o bitju in o tem, kar je, die Ontologie.
  28. onúča, f. der Schuhfetzen, der Fußfetzen, Mik., Vreme, Hrušica, Bolc- Erj. (Torb.), BlKr.; (vnuča, vzhŠt.- C., ogr.- Valj. [Rad]).
  29. opȃčən, -čna, adj. äbicht, verkehrt, Cig., Jan., C., Danj.- M.
  30. opačína, f. der Fehler, C.; pregrehe in opačine, ZgD.; der Excess ( phil.), Cig. (T.); ( hs.).
  31. opački, adv. = naopak, narobe, C.
  32. opàd, -páda, m. = pad, der Fall, Valj. (Rad).
  33. opádanje, n. das Fallen, das Sinken, Mur., M., kajk.- Valj. (Rad).
  34. opádati, -pȃdam, vb. impf. ad opasti, 1) abfallen (o listju), Cig.; = padati, fallen, sinken, Mur.; v grehe o., kajk.- Valj. (Rad); — 2) fallend bedecken (vom Schnee), Jan.; — 3) befallen, anwandeln, Jan.; strah in trepet jih opadaj! Ravn.
  35. opȃdək, -dka, m. 1) v opadek, zum Nachtheil: premenil je pevec le nekoliko besed, pa sebi in jeziku v opadek, Levst. (Zb. sp.); — 2) opadki = odpadki, Valj. (Rad).
  36. opadína, f. der Fallfleck ( z. B. am Obst), Cig.
  37. opȃdka, f. ein hölzernes Schloss, V.-Cig.
  38. opadljìv, -íva, adj. hinfällig, Mur.
  39. opadnína, f. = opadina, Cig.
  40. opádniti, -pȃdnem, vb. pf. = pasti, vzhŠt.
  41. opàh, -páha, m. der Nesselausschlag, Jan. (H.).
  42. opáhati, -pȃham, vb. pf. anfächeln, Cig., Jan.; anwehen, Mur.; — durch Fachen reinigen, Dict.; žito z vrečo o., Ig; — abprügeln, Jan.
  43. opȃhək, -hka, m. nav. pl. opahki, eine Art Hautausschlag, Jan., DZ., Tolm.; der Friesel, Jan. (H.).
  44. opahljáti, -ȃm, vb. pf. anfächeln, o. se, sich abfächeln, Cig.
  45. 1. opáhniti, -nem, vb. pf. (einmal) anwehen, Mur.
  46. 2. opáhniti, -nem, vb. pf. = opehniti, Cig.; — o. se, einen Ausschlag bekommen: obraz se mu je opahnil, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  47. opahováti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. opahniti, = opehovati, Cig.
  48. opȃk, -páka, adj. äbicht, kehrseitig, Cig., C.; opaki veter, der Gegenwind, ogr.- C.; — boshaft, Z.; (na opak, Jan. [H.], iz: na opako, pogl. naopak).
  49. opakávati se, -am se, vb. impf. = spakavati se, oponašati koga, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  50. opákost, f. die Verkehrtheit, Z.; — der Mangel, die Schwäche, C.; — die Boshaftigkeit, Jan. (H.).
  51. opakováti se, -ȗjem se, vb. impf. = opakavati se, Z.
  52. opāl, m. der Opal; jašmasti, lesasti, mlečni, steklasti, voskasti o., der Jasp-, Holz-, Milch-, Glas-, Wachsopal, Erj. (Min.).
  53. opȃlda, f. die Tabaktrafik, C., Št., Dol.; — prim. it. appalto, der Pacht; a. di tabacco, der Tabakverschleiß.
  54. opȃldnik, m. = opalda, C.
  55. 1. opȃlək, -lka, m. der Löschbrand, Cig., C.
  56. 2. opȃlək, -lka, m. = pajek, Meg., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), Tolm.
  57. opáličati, -am, vb. pf. = abprügeln, Cig.
  58. opáličiti, -im, vb. pf. = s palico udariti, Vas Krn, Senožeče- Erj. (Torb.), Tolm.
  59. opalíka, f. = debela palica, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  60. opalíkovəc, -vca, m. = oblikovec, drobno, nerazcepljeno drevo, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  61. opalína, f. der Brandgeruch, C.
  62. opáliti, -im, vb. pf. ab-, ansengen, anbrennen; o. si lase; bes te opali! Vrt., Levst. (Zb. sp.); — welk machen, Mur.; — bräunen: solnce mu je kožo opalilo, Cig.; ves opaljen od solnca, jvzhŠt.; — o. koga po hrbtu, einen Streich auf den Rücken geben, Z., Lašče- Levst. (Rok.).
  63. opalizovȃnje, n. das Opalisieren, Cig. (T.).
  64. opalizováti, -ȗjem, vb. impf. po opalovo se svetiti, opalisieren, Cig. (T.).
  65. opáljenək, -nka, m. nekaka gibanica, vzhŠt.- C.
  66. opáljenka, f. nekakšen tenak, nizek kruh, Dol.
  67. opālov, adj. Opal-: opalova matica, die Opalmutter, Erj. (Min.).
  68. opālovəc, -vca, m. opalovci, die Opaline ( min.), Cig. (T.).
  69. opālščina, f. = opalova matica, die Opalmutter, Cig.
  70. opámetiti, -im, vb. pf. klug machen, witzigen, Jan.
  71. opȃnək, -nka, m. der nationale Riemenschuh; — neko obutalo, katero nosijo samo ženske, moški ne, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  72. opanjẹ́ti, -ím, vb. pf. erstarren, (openj-) C.; verstocken, Mur., Cig., (openj-), Guts.; — stutzen, Jan.
  73. opȃnka, f. = opanek, Cig., Jan.; — eine Art Schnürschuh, Mur., Mik.; — niederer Bundschuh, Mariborska ok.- Kres; — tudi: der Holzschuh, Mariborska ok.- Kres, KrGora- Levst. (Rok.).
  74. opàs, -pása, m. 1) der Gürtel, Mur., BlKr.; srca železni opasi, Preš.; — 2) die Schürze, C.; — das Gesims, C.
  75. opásati, -pȃšem, vb. pf. umgürten: meč o.; — (eine Schürze) umbinden, Cig.; — o. se, den Gürtel anlegen, sich gürten; — umschließen (wie mit einem Gürtel), Cig., Jan.; z gozdi opasan, umwaldet, Cig.; umzingeln, belagern, ogr.- M.; — umfassen: te smreke trije možje ne morejo opasati, Ben.- Erj. (Torb.).
  76. opasávati, -am, vb. impf. = opasovati; umgürten; o. se s čim, sich mit etwas umgürten, Lašče- Erj. (Torb.).
  77. opȃsək, -ska, m. der lederne Geldgürtel, Cig.
  78. opásən, -sna, adj. gefährlich, Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; — hs. iz rus.
  79. opasíca, f. 1) der Leibgurt, die Leibbinde, Jan., Štrek., Svet. (Rok.); moški pas, nekaka dolga ozka ruta, rdeča ali višnjeva, kakršne so nekdaj nosili stari možje, da so se "opasavali" ž njimi, Lašče- Erj. (Torb.); — 2) = debela palica, Erj. (Torb.).
  80. opasíłən, -łna, adj. Kirchweih-: opası̑łna nedelja, der Kirchweihsonntag, Cig.
  81. opası̑łnica, f. 1) der Leibgurt, Mur., Cig., Jan.; — die Officiersbinde, Vod. (Izb. sp.); — das kirchliche Cingulum, Z.; — 2) der Sattelgurt, V.-Cig.; — 3) ein langes Seil, das um den beladenen Heuwagen gebunden wird, der Heuwagenstrick, die Heuleine, Cig., Dol., Kras; — 4) = opasilo 2), das Kirchweihfest, Cig.
  82. opası̑łnik, m. der Gürtel, Mur.
  83. opasílọ, n. 1) der Gürtel, der Gurt, Mur., Cig., C., DZ.; potne rute in opasila, Jap. (Sv. p.); kolesno o., die Umgürtung des Rades, Vrt.; der Treibriemen, DZ.; — 2) das Kirchweihfest, das Patrocinium, Rihenberk, Kras, Brezovica v Istri- Erj. (Torb.); na opasilih in godovih, Zv.; ("nekdaj je bil običaj, pravijo, da so o takej priliki cerkev s svečami opasali", Levst. [Rok.]); — 3) das Namenstagsgeschenk, Cig.; ("dedicazione", Alas.); prim. vezilo.
  84. opȃsje, n. 1) die Taille, nk.; — 2) der Erdgürtel, die Zone, Jan.; pogl. pas.
  85. opȃsnica, f. der Gürtel, die Leibbinde, Škrinj., DZ.
  86. opȃsnik, m. 1) das kirchliche Cingulum, ZgD.; — 2) die Schürze, Cig.
  87. opásnost, f. die Gefahr, Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; — prim. opasen.
  88. opasováti, -ȗjem, vb. impf. ad opasati; umgürten; umbinden; o. se, sich gürten.
  89. opȃst, f. eine mit Schnee bedeckte Bergspitze, Jan., Cig. (T.), Mik.
  90. opásti, -pádem, vb. pf. 1) abfallen (o listju), Cig.; = opasti se: Vse prehitro, ve preproste, Se opadle na tla boste, Vod. (Pes.); — versinken, Mur.; — in Verfall gerathen, Cig.; — 2) fallend bedecken (o snegu), Jan.; s slano o. kaj, bereifen, Cig.; puščava je kakor s slano in ivjem opadena, Ravn.; — 3) befallen, ergreifen (von Gemüthszuständen), Jan.; bridkost ga opade, Burg.; — opaden, betroffen, Cig., Bes.
  91. opásti, -pásem, vb. pf. 1) überall beweiden lassen, durchweiden, Cig.; — 2) durch Weiden wohlgenährt machen, Z.; voliče porediti in opasti, Jurč.
  92. opȃša, f. coll. Rosinen, Primorje- Erj. (Torb.); — prim. it. uva passa.
  93. opaševáti, -ȗjem, vb. impf. = opasovati, ogr.- Valj. (Rad).
  94. opȃški, m. pl. Kleien vermengt mit Spülwasser als Viehfutter, Valj. (Rad).
  95. opašnják, m. der Geldgürtel: ne imejte zlata ni srebra v svojih opašnjakih, Cv.
  96. opȃt, m. der Abt, Mur., Cig., Jan., nk.
  97. opȃtica, f. die Äbtissin, Mur., Cig., Jan., nk.
  98. opatı̑ja, f. die Abtei, Cig., Jan., M., nk.
  99. opatı̑jski, adj. Abtei-, äbtlich, Jan.
  100. opȃtinja, f. = opatica, Cig.

   74.297 74.397 74.497 74.597 74.697 74.797 74.897 74.997 75.097 75.197  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA