Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (74.697-74.796)

  1. omǫ́tən, -tna, adj. 1) schwindelig, Mur., Jan., C.; — kollerig, Jan. (H.); — 2) betäubend, Cig.; — omotna moka, (durch Lolch) verdorbenes Mehl, C.; — 3) = moten, trübe: omotno steklo, Cig.; omotno videti, undeutlich sehen, Cig.
  2. omǫ̑tica, f. 1) der Schwindel, der Taumel, die Betäubung; — 2) betäubender Fischköder, Cig., Lašče- Levst. (M.), Gor.; ribe loviti z omotico, Levst. (Nauk); — 3) der Taumellolch (lolium temulentum), Z.; sama o., nič zdravega zrnja, Slc.
  3. omǫ̑tičav, adj. dem Schwindel unterworfen, Bolc, Soča- Erj. (Torb.), Rut. (Zg. Tolm.).
  4. omǫ̑tičən, -čna, adj. 1) schwindelig, betäubt; omotični in omamljeni, Krelj; — 2) Schwindel erregend, betäubend: omotična vročina, Cig.; Gospod je omotičen duh mej nje izlil, Dalm.
  5. omǫ̑tičnost, f. der Zustand des Schwindels, die Betäubung.
  6. omotíhati se, -am se, vb. impf. taumeln, wanken, C.
  7. omotílọ, n. das Betäubungsmittel, Let.
  8. omǫ́titi, -im, vb. pf. schwindelig machen, betäuben, Cig., Jan., Cig. (T.), Let.; — irre führen, Z.
  9. omǫ̑tnica, f. = omotica 2), betäubender Fischköder, C.
  10. omotvǫ́ziti, -vǫ̑zim, vb. pf. o. kozla = motvoz dejati nanj, Jurč.
  11. omožę́nka, f. ein verheiratetes Frauenzimmer, Mur.
  12. omoževáti, -ȗjem, vb. impf. ad omožiti = možiti, (Frauenzimmer) verheiraten, Z.
  13. omožı̑təv, -tve, f. die Verheiratung (eines Weibes).
  14. omožíti, -ím, vb. pf. (ein Weib) verheiraten; o. se, heiraten (vom Weibe); omožena, verheiratet.
  15. omuhávati se, -am se, vb. impf. zudringlich den Hof machen: okoli gospic se omuhavajo nagizdani gospodičiči, Erj. (Izb. sp.).
  16. omȗlək, -lka, m. 1) klobuk, ki se na mleku dela, kadar vre, Polj.; — 2) ein abgeschälter Maiskolben, Kras.
  17. omúliti, -im, vb. pf. abstumpfen, Ip.- Mik.; der Spitzen, Ecken, Hörner u. dgl. berauben, Cig.; o. si roge, die Hörner abstoßen o. verlieren, Cig., C., Notr.; = o. se, Jan.; o. drevo, den Gipfel eines Baumes beschneiden, Cig.; tudi: die Blätter des Baumes abstreifen, abblättern, Cig., Jan.; — abfressen, abweiden: živina omuli mlade hrastiče, Nov.; omuljene ledine, Zv.; — vinograd o., den Weingarten jäten, Cig.; — omuljen, stumpf, Jan.; ohne Hörner, ohne Bart, ohne Blätter, C.
  18. omúšičnik, m. das Ziehpflaster, das Blasenpflaster, Mur.- Cig., Jan.
  19. omúšičnjak, m. = omušičnik, C.
  20. omutavẹ́ti, -ím, vb. pf. stumm werden, Cig.
  21. omútiti, -mȗtim, vb. pf. = omutaveti, V.-Cig., Jsvkr.
  22. omútniti, -mȗtnem, vb. pf. = omutaveti, Cig.
  23. omúzati, -am, vb. pf. (die Rinde, die Haut, die Haare die Blätter, den Koth u. dgl.) abstreifen, vzhŠt.- C., Z.; o. se, Haare, Federn, Laub verlieren, Z.; — o. koga za uho, jemandem eine Ohrfeige geben, Cig.; o. koga, jemanden abstreichen, abprügeln, Bes.
  24. omúzniti, -mȗznem, vb. pf. mit einem Zuge abstreifen, Guts., Cig., Jan., M., vzhŠt.- C.
  25. omuzováti, -ȗjem, vb. impf. ad omuzati, omuzniti, abstreifen, Z.
  26. omúžiti, -im, vb. pf. o. šibo, die Rinde von einem saftigen Zweige ganz ablösen, Cig.
  27. 1. òn, óna, onọ̑ (ónọ), pron. er, sie, es; on, der Mann, ona, das Eheweib (tako med prostim narodom drug o drugem govorita mož in žena); on, das Männchen, ona, das Weibchen bei Thieren ( bes. Vögeln); acc. n. sing. "je": storite je tretjič, Dalm.; vzemi le-to dete in je doji, Dalm.; brzdam svoje telo in je v hlapčevanje silim, Schönl.- Met.; tako tudi nk. (sicer nav. "ga"); — v nikalnih stavkih more genitiv tega zaimena spremljati samostalnik, katerega se tiče zanikavanje: ni ga jezika, ni je besede, Ravn.- Mik.; Ni ga lasu na glavi več, Preš.; nimam ga človeka, ki bi me v jezero dejal, Ravn.- Mik.; tako tudi pri akuzativu v vzklikih: da jo nevoščljivost! da ga napuh! Ravn.- Mik.; ( gen.: da je sestre! Met.- Mik.); — acc. f. sing. "jo" izraža nekak nedoločen objekt pri mnogih glagolih; potegniti jo kam, uganiti jo; Štirje jo godejo, Eden jo trobi, Npes.-K.; (menda po vplivu italijanščine; prim. capirla, Mik. (V. Gr. IV. 30.)); — stari acc. m. sing. "i(jъ)" se združuje z nekaterimi predlogi: predenj, nadenj, (= pred njega, nad njega) in: vanj, zanj, nanj, ponj (= v njega, za njega, na njega, po njega); (pomni: gre nad i, pade pred-i, Met.).
  28. 2. ọ̑n, ọ̑na, ọ̑nọ, pron. = 1. oni, jener, nk., Kr.; (govori se nav. "un", na Gor. tudi "gun").
  29. onȃ, pron. = 2. oni, one, Mik.
  30. onáditi, -im, vb. pf. = obnaditi, mit Stahl belegen, C.
  31. onȃdva, onẹ̑dvẹ, gen. njiju, pron. sie zwei.
  32. onák, adj. von jener Beschaffenheit, derartig, Jan. (H.).
  33. onak, adv. = onako, C.
  34. onakajše, adv. ebenso, C.
  35. onákọ, adv. auf jene Weise, C.; tako, ne onako, BlKr.- M.
  36. onákov, adj. von jener Beschaffenheit, C.
  37. onákšən, -šna, adj. = onakov, C.
  38. onanı̑ja, f. die Selbstbefleckung, die Onanie, Cig.
  39. onanīst, m. der Onanist.
  40. onáv, adj. = onegov, C., Z.
  41. onazáditi, -zȃdim, vb. pf. o. kaj, Rückschritte in einer Sache verursachen: o. znanstvo, Cig. (T.).
  42. ȏnda, adv. = ondaj, Cig., Jan., Mik.
  43. ȏndaj, adv. damals, Cig., Jan., nk.; dann, M.; da: ondaj pa je rekel, da sprach er (v priprostem pripovedovanju), jvzhŠt.
  44. ȏndak, adv. = ondaj, Prip.- Mik.
  45. ọ̑ndan, adv. = on dan, neulich, BlKr., jvzhŠt. (oni dan, Dict.).
  46. 1. ondánji, adj. von neulich, Dict., C., Polj.; — prim. ondan.
  47. 2. ondánji, adj. damalig, Mik.; — prim. onda.
  48. ondánšnji, adj. von neulich, Z.; Navleka novine Ondanšnji mravljin'c, Vod. (Pes.).
  49. ȏndašnji, adj. damalig, nk.
  50. ȏndẹj, adv. dort, Mik.
  51. ȏndẹk, adv. = ondekaj, C.
  52. ondẹ̑kaj, adv. dort, Cig., Krelj.
  53. ondẹ̑kašnji, adj. = ondešnji, C.
  54. ȏndẹšnji, adj. dortig, Cig., Jan., jvzhŠt.
  55. ȏndi, adv. dort, an jener Stelle, daselbst.
  56. ȏndikaj, adv. dort, Mik.; tu nekaj, ondikaj nekaj, Jurč.
  57. ondǫ̑d, adv. = onod, dort herum, auf jenem Wege; od ondod, von dort; ȏndod, jvzhŠt.
  58. ondǫ́tən, -tna, adj. von jener Gegend, dortig, Mur., Cig., Jan., Mik.; od vseh ondotnih mest, Ravn.; — prim. ondod.
  59. ondù, adv. = ondi, Jan., Trub., Dalm., Krelj, nk.
  60. ondȗkaj, adv. = ondi, Dict., Cig., Jan., Trub., Krelj, nk.; Ondukaj tako dolgo kleči, Da bom jaz v cerkev prišel, Npes.-K.
  61. ondȗkajšnji, adj. = ondešnji, M., Z., DZ.
  62. onẹ̑, pron. = 2. oni, Cig., Jan., M., Gor., Št.; (onej) C.
  63. onę̑bje, n. = obnebje, der Himmelsraum, M.
  64. onečastı̑təv, -tve, f. die Verunehrung, der Insult, Jan.
  65. onečástiti, -čȃstim, vb. pf. verunehren, entehren, schänden, Cig., Jan., Cig. (T.), nk., BlKr.
  66. onečȃstnik, m. der Entehrer, Cig.
  67. onečáščenje, n. die Entehrung, nk.
  68. onečaščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad onečastiti, verunehren, entehren, (onečeščevati) Jurč., (onečastovati) Cig., Jan.
  69. onečaščevȃvəc, -vca, m. der Entehrer, Cv.
  70. onečę́diti, -čę̑dim, vb. pf. verunreinigen, beschmutzen, besudeln.
  71. onečę̑ja, f. die Verunreinigung, ZgD.
  72. onečę́jati, -am, vb. impf. ad onečediti; verunreinigen, Z.
  73. onečístiti, -čı̑stim, vb. pf. verunreinigen.
  74. onečlovẹ́čiti, -ẹ̑čim, vb. pf. entmenschen, Cig.
  75. onẹ̑gast, adj. von der gewissen Beschaffenheit (die man nicht nennen will oder kann), Cig., Notr.- Levst. (Rok.).
  76. onẹ̑gastən, -stna, adj. = onegast, Cig., Notr.- Levst. (Rok.).
  77. onẹ̑gati, -am, vb. impf. etwas thun, was man nicht sagen kann oder will, das Ding da thun (nadomešča lahko vsak glagol, katerega ali nečemo ali ne moremo izreči), Mur., Cig., Jan., C., Notr.- Levst. (Rok.).
  78. onẹgáv, adj. 1) von der gewissen Beschaffenheit, Cig.; — 2) dem gewissen o. dem Ding da gehörig: poznaš onegavo hčer? Mur.; onegava krava, die Kuh des Dings da (dessen Name uns nicht einfällt), Mik.; pogl. onegov.
  79. onẹgáviti, -ȃvim, vb. impf. das Gewisse thun, reden, treiben (was man nicht sagen kann o. will); treiben: moram iti gledat, kaj kàj onegavijo družina moja in tlačani, LjZv.; kaj bi onegavil! was braucht man da Umstände zu machen! Z.
  80. onegǫ́diti, -gǫ̑dim, vb. pf. ekelhaft machen, beschmutzen, Cig.
  81. onẹ́gov, adj. dem Ding da, dem gewissen (dessen Name uns eben nicht einfällt) gehörig, Mur., Jan., C., BlKr., jvzhŠt.; onegov fant, BlKr., jvzhŠt.
  82. onemȃga, f. das Erlahmen, das Erliegen, Valj. (Rad).
  83. onemȃgati, -am, vb. impf. ad onemoči, von Kräften kommen, kraftlos werden, erlahmen, erliegen, Cig., Jan., vzhŠt.- C.; (rabi se tudi kot vb. pf.).
  84. onemẹ̑nje, n. das Stummwerden, die Verstummung, Cig.
  85. onẹmẹ́ti, -ím, vb. pf. stumm werden, Mur., Cig., Jan., nk.
  86. onẹ́miti, -im, vb. pf. zum Schweigen bringen: (Geschütze) demontieren, Jan.
  87. onemóči, -mǫ́rem, vb. pf. = obnemoči, kraftlos werden, erlahmen, ermatten, erliegen; onemogel, entkräftet, abgespannt, Cig., Jan., C.
  88. onemóglost, f. die Kraftlosigkeit, die Schwäche, die Erschöpfung, Cig., Jan., C.
  89. onemogočeváti, -ȗjem, vb. impf. ad onemogočiti, nk.
  90. onemogǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. pf. unmöglich machen, Cig. (T.), nk.
  91. onẹ́n, adj. von der gewissen (deren Namen ich nicht nennen kann oder will): onene besede, Z.
  92. onenáditi, -nȃdim, vb. pf. = iznenaditi, C.
  93. onepokojiti, -im, vb. pf. beunruhigen, Cig.
  94. oneslániti, -slȃnim, vb. pf. entsalzen, Cig.
  95. onesnáženje, n. die Verunreinigung.
  96. onesnaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad onesnažiti: verunreinigen.
  97. onesnážiti, -snȃžim, vb. pf. verunreinigen, beschmutzen.
  98. onespodǫ̑ba, f. die Entstellung, Cig.
  99. onespodǫ́biti, -dǫ̑bim, vb. pf. entstellen ( stil.), Cig. (T.).
  100. onesvę́čenje, n. die Entheiligung, Cig., Jan.

   74.197 74.297 74.397 74.497 74.597 74.697 74.797 74.897 74.997 75.097  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA