Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (74.297-74.396)

oləskətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. pf. beglänzen, Cig.
olẹ́ščnik, m. = leščnik, (olešnik) Dol.
olẹ́ščnjak, m. = leščnik, (olešnjak) Dol., Levst. (M.), Pohl. (Km.).
oletẹ́ti se, -ím se, vb. pf. ablaufen (o vodi), C.; — = obleteti se (o listju), abfallen, C.
olẹ̑vək, -vka, m. 1) die abgestreifte Haut, Z.; — 2) pl. olevki, slabo sadje, ki pred časom nezrelo popada z drevja, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Vrtov. (Km. k.).
olẹvíti se, -ím se, vb. pf. sich häuten, Mur., Cig., Jan.; das Haar verlieren, M.; (volkodlak) olevi se, rekše, dlaka mu odpade, LjZv.
oléžati, -žím, vb. pf. = obležati, abliegen (o sadju), Jan. (H.).
ǫ́li, m., nam. olij, olej, Danj., ogr.- C.
òli, conj., Trub., Boh., pogl. ali.
1. olíčiti, -im, vb. pf. = olikati 2), Bes.
2. olíčiti, -lı̑čim, vb. pf. abbasten, Cig.; abschälen, Cig.; abfädeln: grahove žilice o., Cig.
olı̑čkati, -am, vb. pf. koruzo o., den Kukuruz abschälen, Jurč.
ǫ́lih, m. 1) ein in der Erde steckender Pflock oder Pfahl, jvzhŠt.; der Pfahl, an dem Flöße o. Schiffsmühlen angebunden werden, auch der Pfahl an Straßen, der Zaunpfahl u. dgl., vzhŠt.- C.; das Brückenjoch, SlGor.; — 2) ein genießbarer Schwamm ("je piskrcu podoben in raste v jelšju"), vzhŠt.- C.; — tudi: ein Giftschwamm, Jarn., Valj. (Rad), Hal.- C.
olik, adv. nein, keineswegs, Jarn., Kor.- M., C.; — zum Possen, Kor.- Dalm. (Reg.).
1. olı̑ka, f. die Ausbildung, die Verfeinerung, Cig., Jan.; — die Bildung, die Feinheit der Sitten, die Civilisation, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
2. olika, f. = oljika, Mik.
olı̑kanəc, -nca, m. der Gebildete, nk.
olı̑kanost, f. die Bildung, die Cultur (als Eigenschaft), Cig. (T.), nk.
olı̑kati, -am, vb. pf. 1) glatt machen, abglätten, Cig., Jan.; polieren, Cig., Jan., ( stil.) Cig. (T.); — plätten, bügeln: o. perilo, Cig.; — 2) ausbilden, civilisieren, urbanisieren, Cig., Jan., nk.; olikano vedenje, feines Benehmen, Cig. (T.).
olikováti, -ȗjem, vb. impf. ad olikati; 1) glätten, polieren, Z.; — 2) ausbilden, Jan., nk.
olı̑lək, -lka, m. 1) die abgelegte Schlangenhaut, Jan., C.; — 2) ein mieternder Krebs, Mur.
olíliti se, -im se, vb. pf. sich häuten, mietern, Mur., Jan.; Nevoljna gosen'ca Se je olilila, Danj. (Posv. p.).
olimpiāda, f. doba štirih let, die Olympiade.
olísati, -am, vb. pf. fleckig machen, beflecken, Cig.
olisíčiti, -ı̑čim, vb. pf. überlisten, täuschen, Cig., C., Bes.
olísiti, -im, vb. pf. = olisati, Cig.
olístiti, -im, vb. pf. mit Blättern versehen: o. se, sich belauben, C.
olišájiti se, -ȃjim se, vb. pf. mit der Flechte behaftet werden, Cig.
ǫ́lišək, -ška, m. dem. olih; ein kleiner Pfahl oder Pflock, C.
olı̑šp, m. der Aufputz, die Decoration, Cig.
olı̑špati, -am, vb. pf. aufputzen, auszieren, schmücken.
olišpȃva, f. die Verzierung, Jan.
oliti, * -im, vb. impf. cesto oliti = olihe staviti ob cesti, Pfähle an der Straße einsetzen, vzhŠt.- C.
olitọ, n. der Darm, C., Z.; pl. olita, die Gedärme, Kor.- Z., Bes.; — prim. češ. jelito.
olīva, f. die Ölbeere, die Olive, Cig., Jan.
olīvast, adj. olivenfarben, Cig.
olı̑vka, f. = oliva, die Olive, Cig., Jan., Škrinj., Vod. (Izb. sp.).
olı̑vkast, adj. olivengrün, Žnid.
olı̑vnik, m. der Olivengarten, Cig., C.
olízati, -žem, vb. pf. = oblizati, belecken, Z., C.
ǫ́ljast, adj. ölartig, ölicht.
ǫ́lje, n. das Öl; laško o., das Baumöl (Olivenöl); kameno o., das Petroleum, Erj. (Min.); hudičevo o., das Vitriolöl, die rauchende Schwefelsäure, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); = hudo o., Cig., Jan., DZ.; — prečiščeno o., raffiniertes Öl, DZ.; raznesilno o., das Sprengöl, DZ.; — sveto o., das Chrisma; die letzte Ölung; = sv. poslednje o., Cig., Jan.; v sv. olje dejati koga, jemandem die letzte Ölung ertheilen; počasen si, kakor sveto olje ( Kras), kakor laško olje, Lašče- Erj. (Torb.).
olję̑n, adj. ölig, Mur., Cig., Jan.; oljene drože, die Öldrüse, Mur.; Öl-: z oljenimi barvami, Navr. (Let.).
ǫ́ljən, -ljna, adj. Öl-: ǫ̑ljna kislina, Cig. (T.); oljni slaj, das Ölsüß, Cig. (T.); — ölig, Cig.
oljeníca, f. 1) der Ölkrug, C.; — 2) die Öllampe, Jan.; pozno v noč pri oljenici presti, Glas.; — 3) = oljarnica, Jan.
ǫ́ljenje, n. das Ölen, die Ölung, Cig.
olję́nka, f. 1) das Ölgefäß, C.; — 2) die Öllampe, Mur.- Cig.; (tudi: ǫ́ljenka, Mur.).
ǫ́ljevən, -vna, adj. Öl-: oljevna slika, das Ölgemälde, Cig. (T.).
oljevína, f. das Oleïn ( chem.), Cig. (T.).
oljevı̑t, adj. ölhältig: oljeviti plin, das Ölgas ( chem.), Cig. (T.).
ǫ́ljičən, -čna, adj. Ölbaum-, Oliven-: oljična vejica, der Ölzweig, Jan., (oljčen) Štrek.; oljična nedelja, der Palmsonntag, Jan., Cv., (oljčna n.) Vas Krn- Erj. (Torb.).
ǫ́ljičevina, f. 1) der Olivenbaum, das Olivenholz: vejice od oljičevine, Jsvkr.; — 2) der Olivenzweig, C.
ǫ́ljičica, f. dem. oljika; — divja o., der Liguster (ligustrum), C.
ǫ́ljičin, adj., Notr.- Levst. (Zb. sp.), pogl. oljičen.
ǫ́ljičje, n. der Ölgarten, C.
ǫ́ljika, f. der Ölbaum, Cv. (IX. 7.); (olika) Meg., Alas., Cig., Jan., Krelj, Trub.- Mik.; prava o., echter Ölbaum oder die Olive (olea europea), Tuš. (R.).
ǫ́ljikin, adj. = oljikov, oljičen, (oljkin) Mur., Cig., Jan.
ǫ́ljikov, adj. vom Ölbaum: (olikova gora, Dalm.; olikovi vrti, Trub.; oljkov, Mur.- Cig.).
ǫ́ljikovina, f. 1) das Ölbaumholz, (oljk-) V.-Cig.; — 2) der Olivenzweig: nosila sta v rokah oljikovine, Navr. (Let.).
ǫ́ljikovnica, f. oljikovnice, Ölbäume (oleaceae), (oljk-) Cig. (T.).
ǫ̑ljiski, adj. Oljiska gora, der Ölberg, Cv. IX. 7.
ǫ́ljiti, -im, vb. impf. ölen, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
ǫ́ljka, f., pogl. oljika.
ǫ̑ljnat, adj. Öl-, ölig; oljnata barva, die Ölfarbe; oljnata solata, öliger Salat, Cig.; oljnati mlin, die Ölmühle, Svet. (Rok.).
ǫ̑ljnica, f. die Ölkammer, Cig.
ǫ̑ljnik, m., Mur., Cig., Jan., Ravn., pogl. oljičje.
oljnják, m., C., pogl. oljičje.
ǫ̑ljski, adj. oljska nedelja = cvetna n., M.; Oljska gora, der Ölberg; pravilno: oljiski.
oljúditi, -im, vb. pf. bevölkern, ogr.- M.; bemannen: ladjo o., Cig.
ǫ̑łnica, f. das Bräuhaus, C.
ołnína, f. die Biersteuer, Cig., Jan.
olǫ̑bnica, f. die Hirnschalenhaut (pericranium), Cig. (T.).
olojíti, -ím, vb. pf. betalgen, Cig.
olomástiti, -ȃstim, vb. pf. allenthalben mit Ungestüm brechen: drevje o., C.
olómiti, -lǫ́mim, vb. pf. = oblomiti, Z.
olopı̑vəc, -vca, m. = pivopivec, der Biertrinker, Cig., Jurč.
olǫ́ščati, -am, vb. pf. glasieren, Mur., Jan.
ološčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ološčiti, Jan. (H.).
olǫ́ščiti, -im, vb. pf. = ološčati, Jan.
ǫ̑lov, adj. Bier-, Cig.; olova začimba, die Bierwürze, Cig., DZ.; olove droži, die Bierhefe, Cig.; der Pressgerm, Lašče- Levst. (M.); = olove drožice, Dol.- Levst. (Rok.).
olǫ̑v, m. das Blei, Mur., Jan., ogr.- Valj. (Rad).
ǫ̑lovən, -vna, adj. = olov, Guts.
ǫ̑lovina, f. = olove droži, der Pressgerm, Levst. (Rok.), Kr.- Valj. (Rad).
olǫ̑vka, f. der Bleistift, Jan.; — hs.
olovnàt, -áta, adj. bleiern, Mur.
olǫ̑vnica, f. das Senkblei, Jan., ogr.- Valj. (Rad); — die Bleikugel, SlN.
1. olǫ̑vnik, m. der Bleistift, Cig., C.
2. ǫ̑lovnik, m. der Bierbräuer, Guts.
ǫ́lovọ, n. das Blei, Mur., Jan., Mik.
ǫ́łša, f. = jelša, die Erle, Gor.- Mur., Cig., Jan.; črna o., die Schwarzerle (alnus glutinosa), Tuš. (R.); — bela olša, die Weißerle, Jan.
ǫ́łšev, adj. = jelšev, erlen, Cig., Jan.
ǫ́łševina, f. = jelševina, das Erlenholz, Cig., Jan.
ǫ̑łševje, n. = jelševje, der Erlenwald, Cig.
ołšica, f. der Zeisig (fringilla spinus), Frey. (F.); olšica stika po jelšah za semenom, C.; ( nam. olščica, Z.?).
ołšína, f. der Erlenwald, Jan. (H.).
ǫ̑łšje, n. = jelšje, der Erlenwald, LjZv.
ǫ́łšpetəlj, -tlja, m. = ošpetelj, Cv.
olúbiti, -im, vb. pf. entbasten, abschälen: o. drevo, C., Nov.
olȗbje, n. coll. perje okolo koruzne latice, die Maisschalen, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.), Pivka ( Notr.).
olúh, m. 1) der Pfahl, der Pflock am Wege, C.; ein vom Sturme der Äste beraubter Baum, C.; der Prügel: toča je drevo poklestila in same oluhe pustila, Raič- C.; — 2) der Setzpflock, der Stößel, C.; — 3) der Tölpel, Zavrče ( vzhŠt.)- C.; — prim. olih.

73.797 73.897 73.997 74.097 74.197 74.297 74.397 74.497 74.597 74.697

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA