Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (7.401-7.500)

  1. črẹ́paha, f. die Schildkröte (testudo), Cig., Jan.; velikanska č., die Riesenschildkröte (chelonia Midas), Erj. (Ž.).
  2. črẹpák, m. = lonec ( zaničlj.): strupljen č., Slom.
  3. črẹpálọ, n. das Schöpfgefäß, Cig.
  4. črẹpánja, ** f. = črepina, Mur., Danj.- Mik.; (črpanja) ogr.- Valj. (Rad).
  5. črẹ́pati, * -pam, -pljem, vb. impf. 1) schöpfen, Guts., Jarn., Cig., Jan.; — 2) schlürfen, gierig trinken, saufen, Mur., jvzhŠt., (-áti), BlKr.
  6. črẹ̑pəc, -pca, m. 1) dem. črep; — 2) der Dummkopf, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  7. črepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. tönen, wie ein gesprungener Topf, C., Trst. (Let.).
  8. črẹpíca, f. = strešna opeka, Cig.; — prim. črep 3).
  9. črẹpína, f. 1) die Scherbe; = lončena posoda ( zaničlj.); — 2) die Hirnschale, Erj. (Ž.); der Schädel; udariti koga po črepini.
  10. črepínast, adj. scherbenartig, Cig.
  11. črepínja, f. 1) = črepina 1), Guts., Mur., Cig., Jan., Mik., Št.; črepinje počediti, das Geschirr reinigen, Zv.; — 2) = črepina 2), M.
  12. črẹpı̑njak, * m. = graden, die Steineiche, die Wintereiche (quercus sessiliflora), Cig., Jan., Nov., Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  13. črepínjevəc, -vca, m. die Schädelstätte, Mur., C.
  14. črẹ̑pkati, -am, vb. impf. = črepetati, M., C.
  15. črẹ́pniti, črẹ̑pnem, vb. pf. ein Scherbengeräusch von sich geben: pisker je črepnil, C.
  16. črẹ̑pnja, f. = črepina 1), Cig., C.; — der Tiegel, ogr.- C.; prstena, skledi podobna posoda, pod katero se navadno peče pogača, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
  17. črẹpnję̑n, adj. = lončen, ogr.- M., C.
  18. črẹpnjı̑čka, f. das Scherbchen, ogr.- Valj. (Rad).
  19. črẹpǫ̑n, m. großer Topf, C., Z.
  20. črẹpotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = črepetati, C., M.
  21. črẹpǫ̑vje, n. Scherben; altes Geschirr, C.
  22. črepúnja, f. die Scherbe, Dol.
  23. črẹ̑slar, -rja, m. = strojar, Vrt.
  24. črẹ́slati, črẹ̑slam, vb. impf. 1) abrinden, Z.; — 2) schlagen, streichen, Z.; — 3) strafen, tadeln, C.
  25. črẹslę̑n, adj. Loh-: čreslena kislina, die Gerbsäure, Cig. (T.).
  26. črẹsleníca, f. 1) die Lohbrühe, Cig., C., Vrt.
  27. črẹslı̑nka, f. = čreslo 1), Dol.
  28. črẹ́slọ, n. 1) die Lohe; — 2) "pretini v orehu", Drežnica- Erj. (Torb.).
  29. črẹ́slov, adj. Loh-, Z.
  30. črẹslovína, f. der Gerbestoff, Cig. (T.).
  31. črẹ́slovka, f. = čreslenica, Cig.
  32. črẹ̑šnja, f. die Kirsche; črešnje zobati, Kirschen essen; sv. Vid je črešenj sit; tvoja modrost je od črešenj do višenj, Npreg.- Lašče- Levst. (M.); der Kirschbaum, s črešnje pasti; navadna č., die Vogelkirsche (prunus avium), Tuš. (R.); = divja č., Cig.; č. hrustavka, die Knorpelkirsche, č. srčica, die Herzkirsche, Tuš. (R.); lavorikasta č., die Lorbeerkirsche (prunus laurocerasus), Tuš. (R.); kozja č., gemeiner Wegdorn, Kreuzdorn, Cig., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); volčja č., die Tollkirsche (atropa Belladonna), Cig., Jan., Tuš. (R.); pasja č., der Faulbaum (rhamnus frangula), Josch.
  33. črẹšnják, m. črešnjam podoben fižol, C.
  34. črẹšnjaríca, f. neka breskev: die Kirschenpfirsich, C.
  35. črẹšnjejẹ̑łəc, -łca, m. der Kirschen isst, Mik.
  36. črẹ́šnjev, adj. Kirschen-; č. les, das Kirschbaumholz.
  37. črẹ́šnjevəc, -vca, m. 1) der Ort, wo sich Kirschbäume befinden, C.; — 2) ein Kirschenholzstamm, Mik.; — 3) der Kirschbrantwein, Cig., M.; — der Kirschwein, Mur.; — 4) der Buchfink (fringilla caelebs), Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) črešnjam podoben fižol, Kr.- M., Valj. (Rad), LjZv.
  38. črẹ́šnjevica, f. das Kirschwasser, Jan.
  39. črẹ́šnjevina, f. das Kirschbaumholz.
  40. črẹ́šnjevka, f. 1) die Kirschenfliege (tripeta cerasi), Erj. (Z.); — 2) neki fižol, C.
  41. črẹ̑šnjica, f. dem. črešnja; kurja č., das Ackergauchheil (anagallis arvensis), Cig., Medv. (Rok.).
  42. črẹ̑t, m. = čreta, C., Mik.
  43. črẹ́ta, f. ein morastiger Ort, der Ried, C., Št.; V čreti mrzla voda 'zvira, Npes.-Vraz.
  44. črẹtína, f. = čreta, C.
  45. črẹ̑tje, n. coll. das Krummholz, Mik.; — prim. čretovec.
  46. črẹ̑tnik, m. = čreta, C.
  47. črẹ̑tovəc, -vca, m. die Edelföhre, Rož.- Kres I. 617.
  48. črẹvàt, -áta, adj. dickbäuchig, C.; — črevata, schwanger, C.
  49. črẹ̑vce, n. 1) dem. črevo, Cig.; tudi: črẹvcè, Valj. (Rad); — 2) kurja črevca, die Sternmiere (stellaria media), C.
  50. črẹ̑včič, m. = kurja črevca, C.
  51. črẹ̑vəc, -vca, m. = kurja črevca, C., M., Josch, SlGor.
  52. črẹ̑vəlj, -vlja, m. 1) der Schuh, Guts., Jarn., Cig., Jan.; ženski črevelj, der Frauenschuh, Jan.; zvrhnji č., der Ueberschuh, Cig.; — der Stiefel, Mur., Dol., Št.; — 2) der Radschuh, Jan.; — 3) der Schuh, der Fuß (als Längenmaß).
  53. črẹ̑vəljc, (-vljəc), -vəljca, m. dem. črevelj; = der Frauenschuh (cypripedium calceolus), (črevljec) Tuš. (R.).
  54. črẹ̑vəljčək, -čka, m. 1) dem. čreveljc; — 2) der Hornklee (lotus corniculatus), Z.
  55. črẹ̑vən, -vna, adj. = črevesen, Cig., Jan.
  56. črevę̑sce, n. dem. črevo.
  57. črevę̑sən, -sna, adj. Darm-; črevesna vnetica, die Gedärmentzündung, Cig.
  58. črẹ́vje, n. coll. die Gedärme, M.; das Darmsystem, Cig. (T.).
  59. črẹ̑vljar, -rja, m. der Schuhmacher; nav. črevljár.
  60. črẹ̑vljarčək, -čka, m. dem. črevljar; das Schusterlein.
  61. črẹ̑vljarica, f. 1) die Schuhmachersfrau, Z.; — 2) der Schuhfetzen, Kr.
  62. črẹvljáriti, -ȃrim, vb. impf. das Schuhmacherhandwerk ausüben.
  63. črẹ̑vljarski, adj. Schuhmacher-, Schuster-; č. mojster; nav. črevljárski.
  64. črẹ̑vljarstvọ, n. das Schuhmacherhandwerk.
  65. črẹ̑vljevka, f. = črevljarica 2), Bes., SlN.
  66. črẹ̑vnica, f. das Darmbein, Erj. (Som.).
  67. črẹvọ̑, -ę̑sa, n. 1) der Darm; debelo č., der Dickdarm, slepo č., der Blinddarm, tenko č., der Dünndarm, tešče č. (lačno č., Cig. [T.]), der Leerdarm, vito č., der Krummdarm, Erj. (Som.); pl. črẹ́va, die Gedärme; — 2) der Unterleib, der Bauch, Jan., ogr.- C.; črevo me boli, ich habe Leibweh, Jan.
  68. črẹvobǫ̑lja, f. der Bauchschmerz, das Bauchgrimmen, Jan.; ("čerbolja", Gor.- Cig.).
  69. črẹvogrìz, -gríza, m. das Bauchgrimmen, Mur., Cig.
  70. črẹ̀z, * I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.- Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.- Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija- Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn- Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
  71. črẹzdánji, adj. den Tag über stattfindend, C.
  72. črẹzdánski, adj. = črezdanji, M.
  73. črẹzjútri, adv. = črez jutri, pojutrnjem, BlKr.
  74. črẹzjútrnji, adj. übermorgig, BlKr.- LjZv. IV. 747.
  75. črẹzmę́rən, -rna, adj. maßlos, Jan., Cig. (T.), nk.
  76. črẹzmọ̑rski, adj. transmarin, Cig., C.
  77. črẹznatúrən, -rna, adj. übernatürlich.
  78. črẹznavádən, -dna, adj. außerordentlich, C., M.; čreznavadna olepšava cerkve, Cv.
  79. črẹznẹmočeváti, -ȗjem, vb. impf. in Fraß und Völlerei leben (čreznemčevati, Mur.).
  80. črẹznẹ̑močnost, f. das Uebermaß, C.; — č. v jedi in pijači, Fraß und Völlerei, C.; (čreznemčnost, Mur.).
  81. črẹzpolovíčən, -čna, adj. mehr als die Hälfte betragend, Jan.
  82. črẹzrȃmnica, f. der Trag-, der Achselgurt, C., Z.
  83. črfa, f., Cig., pogl. čerfa.
  84. črgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern, C.
  85. črgòt, -óta, m. etwas Gekritzeltes, die Kritzelei, C.
  86. črgotáriti, -ȃrim, vb. impf. = črgotati, C.
  87. črgǫ́tati, -ǫ́tam, vb. impf. kritzeln, C., Zora; — prim. črčkati.
  88. črgotíga, f. = črgot, C.; kvake in črgotige, Kremp. ( Let. 1878. III. 79.).
  89. čr̀h, čŕha, m. = črha, V.-Cig., Jan., C.
  90. čŕha, f. der Muck, der Muckser, Jan., C.; kar črhe ji ne odgovori, Ravn.- Mik.
  91. čȓhljaj, m. = črha, Jan.
  92. čŕhniti, čȓhnem, vb. pf. einen Laut von sich geben, mucksen; niti črhnil ni, ni besedice črhnil.
  93. črìč, -íča, m., Valj. (Rad), pogl. čirič.
  94. črı̑čək, -čka, m., Jan., pogl. čiriček.
  95. čr̀k, čŕka, m. der Strich, ein Schriftzug, Cig., M.; — prim. črka.
  96. čŕka, f. der Buchstabe; ulite črke, Lettern, Cig.; — menda nam. črtka; prim. črtati, Mik. (Et.).
  97. čȓkar, -rja, m. kdor se s črkami peča, nk.
  98. čȓkarski, adj. črkarska pravda, der Abckrieg, UčT., nk.
  99. 1. čŕkati, čȓkam, vb. impf. knarren ( z. B. von ungeschmierten Rädern), Jarn.; — schirken (vom eintönigen Laut des Finken), V.-Cig.; — prim. črčati.
  100. 2. čŕkati, * črtam, vb. impf. kritzeln (tudi: črkáti), Mur.; — prim. rus. čerkatь, kritzeln; nam. črtkati. (?)

   6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601 7.701 7.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA