r (73.497-73.596)

73497. odvzę́ti, -vzámem, vb. pf. wegnehmen, entziehen; vsakdanji kruh o.; moč o.; upanje o., die Hoffnung benehmen.
73498. odvzę́tje, n. die Abnahme, die Wegnahme, Mur., Cig., Jan.; odvzetjè, Hip.
73499. odzȃd, adv. = odzadaj, odzadi, Cig.
73500. odzáda, adv. = odzadaj, Meg., Trub.
73501. odzádaj, adv. rückwärts.
73502. odzȃdək, -dka, m. der Rückentheil, Jan. (H.).
73503. odzȃdnji, adj. rückwärtig, M.; odzadnja vrata, die Hinterthür, Zora.
73504. odzája, adv. = odzadaj, Cig., Mik.; Jaz pa le odzaja Kimam in kosim, Npes.-Vraz.
73505. odzájah, adv. = odzaja, odzadaj, Npes.-Vraz.
73506. odzajẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad odzajeti, V.-Cig.
73507. odzaję́ti, -zájmem, vb. pf. wegschöpfen, abschöpfen, V.-Cig.; prekisle repnice včasi odzajmejo, Ravn. (Abc.).
73508. odzȃji, adv. = odzaja, odzadaj, Danj. (Posv. p.).
73509. odzȃnkati, -am, vb. pf. entschlingen, Cig.
73510. odzdàj, adv. = od zdaj, von nun an, hinfort.
73511. odzdáłča, adv. von fern, C.
73512. odzdáleč, adv. von fern, vzhŠt., jvzhŠt.
73513. odzdánji, adj. was von jetzt an ist, Mur.
73514. odzdávnaj, adv. = davno, jvzhŠt.
73515. odzdávnja, adv. = davno, C.
73516. odzdólaj, adv. unterhalb, unten.
73517. odzę́bati, -am, vb. impf. ad odzebsti; abfrieren.
73518. odzę́bsti, -zę́bem, vb. pf. abfrieren; nos mu je odzebel, Z.
73519. odzę̑məlje, n. die Erdferne (apogaeum), Jes.
73520. odzę̑mje, n. = odzemelje, Cig. (T.).
73521. odzíbati se, -bam, -bljem se, vb. pf. = zibaje se oditi, entwanken, entwatscheln, Cig.
73522. odzı̑v, m. die Erwiderung: odkašlja se in potrka: mehek pa precej glasen odziv se v sobi zasliši, Jurč.; — der Wiederhall, das Echo, C.; — der Nachhall, Jan.; die Resonanz, Cig.
73523. odzívati, * -am, vb. impf. ad odzvati; 1) abberufen, nk.; — 2) o. se, sich melden, antworten, C.; — wiederhallen, nachhallen, Cig., Jan.; odziva se breg, ko puška poči, Vrt.
73524. odzóbati, -zǫ́bljem, vb. pf. ab-, wegpicken, (Beeren u. dgl.) wegessen; polovico grozda sem ti odzobal.
73525. odzobávati, -am, vb. impf. ad odzobati; wegpicken, wegessen, Cig.
73526. odzòv, -zóva, m. 1) die Abberufung, Cig.; — 2) = odziv, die Resonanz, Jan.
73527. odzúnaj, adv. außerhalb, draußen.
73528. odzunȃnji, adj. = zunanji, draußen o. außerhalb befindlich, Z.
73529. odzȗnašnji, adj. = odzunanji, C., Z.
73530. odzváłen, -łna, adj. Abberufungs-: odzvȃłnọ pismo, Cig.
73531. odzvȃnjati, -am, vb. impf. ad odzvoniti; eig. durch Läuten erwidern: mit der Thurmglocke bei den einzelnen Theilen der Messe Zeichen geben, BlKr.; — sich vernehmen lassen: v društvenem življenju pri ženskih odzvanjala je nemščina, Erj. (Izb. sp.); tudi: o. se, SlN.
73532. odzvánje, n. die Abberufung, Cig.
73533. odzváti, -zóvem, vb. pf. 1) abberufen, Cig., nk.; — 2) o. se komu, jemandem antworten, erwidern, nk.; nikdo se mi ne odzove (na trkanje), Erj. (Izb. sp.); o. se pozivu, der Einladung nachkommen, Zora; prim. hs. odazvati se.
73534. odzvenẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) aufhören zu klingen; — 2) wiederklingen, Cig.
73535. odzvòk, -zvǫ́ka, m. der Nachklang: o. dajati, resonieren, Cig. (T.).
73536. odzvòn, -zvǫ́na, m. der Nachklang, Mur.- Cig.
73537. odzvončáti, -ȃm, vb. pf. aufhören zu läuten: ovce so polegle, odzvončale in odbeketale, Glas.
73538. odzvoníti, -ím, vb. pf. 1) durch Läuten erwidern; — 2) aufhören zu läuten; abläuten; ali je že odzvonil k maši?
73539. odzvúna, adv. = odzunaj, C.
73540. odzvúnah, adv. = odzunaj, M.
73541. odzvúnaj, adv. = odzunaj, Mur., C.
73542. odžȃgati, -am, vb. pf. wegsägen, absägen; deblu ali od debla veje o.
73543. odžȃla, f. = tolažba, der Trost, Mur., Jan.
73544. odžáliti, -im, vb. pf. = potolažiti, trösten, Guts., Mur., Jan., Schönl., Kast., Ravn.; bodi odžaljen, sei getröstet, Guts. (Res.); o. se = potolažiti se, Burg.
73545. odžáljati, -am, vb. impf. ad odžaliti, = tolažiti, trösten, Jan.
73546. odžaljénje, n. der Trost, Guts. (Res.), Škrinj.
73547. odžaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odžaliti, = tolažiti, trösten: sosedje odžaljujejo moža, ki mu je žena umrla, Vod. (Izb. sp.).
73548. odžalníca, f. = tolažnica, die Trösterin, Mur., Vrtov. (Sh. g.); (odžałníca?).
73549. odžalník, m. = tolažnik, der Tröster, Mur., C., Schönl., Kast., Bas., Škrb., Jap. (odžałník?).
73550. odžalostíti, -ím, vb. pf. trösten, C., Z.
73551. odžalováti, -ȗjem, vb. pf. aufhören zu trauern, die Trauer ablegen, Jan., C.
73552. odžę̑jati, -am, vb. pf. o. koga, jemandem den Durst benehmen, Mur., C.; o. se, seinen Durst löschen.
73553. odžẹ́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel hinwegschneiden, Cig., M.; sapica je majala visoko odžeto strnišče, Jurč.; — 2) den Schnitt (des Getreides) beenden.
73554. odžgáti, -žgèm, vb. pf. durch Brennen absondern, wegbrennen.
73555. odžgolẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) zwitschernd sich entfernen, Cig.; — 2) aufhören zu zwitschern.
73556. odžígati, -am, vb. impf. ad odžgati; wegbrennen, abbrennen.
73557. odžmigováti, -ȗjem, vb. impf. = odmigovati, Vod. (Izb. sp.); — prim. mežikati.
73558. odžǫ́kati, -žǫ̑kam, vb. pf. durch Stochern, Stoßen entfernen, Z.
73559. odžǫ́kniti, -žǫ̑knem, vb. pf. durch einen Stoß entfernen, wegstoßen, Cig.
73560. odžúliti, -im, vb. pf. z žuljenjem odpraviti, wegreiben; o. maroge perilu, Cig.
73561. odžváliti, -žvȃlim, vb. pf. o. konja, dem Pferde das Gebiss abnehmen, C.
73562. odžvènk, -žvę́nka, m. der Wiederklang, der Nachklang, Cig.
73563. odžvepláti, -ȃm, vb. pf. entschwefeln, (odžep-) Cig.
73564. odžvížgati, -am, vb. pf. 1) aufhören zu pfeifen, abpfeifen; — 2) pfeifend sich entfernen; — 3) pfeifend antworten.
73565. oedíniti, -ı̑nim, vb. pf. vereinzeln, (ojediniti) h. t.- Cig. (T.).
73566. oficiāl, m. neka vrsta uradnikov, der Official.
73567. oficiālən, -lna, adj. uraden, officiell, Cig. (T.).
73568. oficiēlən, -lna, adj. officiell, nk.
73569. oficiōzən, -zna, adj. posredno uraden, officiös, Cig. (T.), nk.
73570. ofīt, m. der Serpentin, der Ophit ( min.), Cig. (T.).
73571. oflìk, -flíka, m. der Peitschenhieb, Cig.
73572. oflíkati, -flı̑kam, vb. pf. mit einem langen, dünnen Gegenstande abprügeln, Z., jvzhŠt.
73573. oflíkniti, -flı̑knem, vb. pf. o. koga, jemandem einen Hieb mit einem langen, dünnen Gegenstande versetzen, Z., jvzhŠt.
73574. ofúkəł, -kla, adj. = polzek, schlüpfrig: polž je o., pot je ofukla, BlKr.
73575. oga, f. nekakšna ograja, Poh.; — prim. nem. Hag (?).
73576. ogȃba, f. der Ekel, Rez.- C.
73577. ogábən, -bna, adj. ekelhaft, Jan., C.; ogabna pijača, LjZv.; — prim. ogaven.
73578. ogabežljìv, -íva, adj. ekelhaft, Fr.- C.
73579. ogábiti, -gȃbim, vb. pf. ekelhaft machen, Jan. (H.); — ogabi se mi, ich bekomme Ekel, Jan.
73580. ogȃda, f. der Ekel, Fr.- C.
73581. ogádən, -dna, adj. ekelhaft, SlGradec- C.
73582. ogáditi, -gȃdim, vb. pf. ekelhaft machen, Cig.; ogadilo se mi je kaj, ich bekam Ekel vor einer Sache, Cig.
73583. ogadljìv, -íva, adj. ekelhaft, Fr.- C.
73584. ogájati, -am, vb. impf. verspotten, tadeln, SlGradec- C.
73585. ogájav, adj. spöttisch, C.
73586. ogájavəc, -vca, m. der Spötter, Erj.- C.
73587. ogȃł, ogȃla, m. = 1. ogel, Kr.
73588. ogȃłnik, m. = ogelnik, der Eckstein, Cig.
73589. ogası̑łnik, m. der Lichtlöscher, Dalm.- Valj. (Rad).
73590. ogasíti, -ím, vb. pf. auslöschen, Cig.; o. luč, Mur.; — löschen, o. žejo, Jsvkr., Vrt.
73591. ogášati, -am, vb. impf. ad ogasiti; löschen, Z.
73592. ogátən, -tna, adj. herb, Cig., Jan., Dol., jvzhŠt.
73593. ogávən, -vna, adj. herb, Mur.- Cig., Jan., Mik.; — ekelhaft ( n. pr. o premastnih jedeh), C.; scheußlich, Mur.- Cig., Jan.; gizdav človek je sam na sebi ogaven, Št.
73594. ogȃvnat, adj. herblich, Mur., Cig.
73595. ogávnost, f. die Herbheit, Mur.- Cig., Jan.; — die Scheußlichkeit, Cig., Jan.
73596. ogȃvsati, -am, vb. pf. abhaaren, abwollen, Cig.

   72.997 73.097 73.197 73.297 73.397 73.497 73.597 73.697 73.797 73.897  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani