r (73.397-73.496)

73397. odvagováti, -ȗjem, vb. impf. ad odvagati; ab-, zuwägen; o. komu kaj.
73398. odvaj, adv., Krelj- M., C., pogl. jedva.
73399. odvȃja, f. = odvada, Cig., Jan.
73400. odvajáłən, -łna, adj. Ableitungs-: odvajȃłna struga, DZkr.
73401. 1. odvájanje, n. das Abgewöhnen, das Entwöhnen.
73402. 2. odvȃjanje, n. das Ableiten, Jan. (H.).
73403. 1. odvájati, -am, vb. impf. ad odvaditi; abgewöhnen; o. se česa, eine Gewohnheit allmählich ablegen.
73404. 2. odvȃjati, -am, vb. impf. ad odvoditi, odvesti, odpeljati; 1) wegleiten, ableiten, Jan., Cig. (T.); — 2) = odlagati, verzögern, C.
73405. odvȃłək, -łka, m. das Abgewälzte, M.; — skala, katera se je odvalila, Cig.
73406. odvalína, f. kar se je odvalilo: odvaline, die Erdabsitzung, das Geröll, Cig.
73407. odvalíti, -ím, vb. pf. wegwälzen; kamen o.; — krivnjo na koga o., die Schuld auf jemanden schieben, Cig.; — o. se, weg-, abrollen, rollend sich ablösen; — kamen se mi je od srca odvalil, ein Stein ist mir vom Herzen gefallen.
73408. odváljati, -am, vb. pf. wälzend oder rollend fortschaffen, ab-, wegwälzen; ni odnesel soda, ampak odvaljal ga je.
73409. odvaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odvaliti, odvaljati; ab-, wegwälzen.
73410. odvȃžanje, n. das Wegfahren, das Wegführen.
73411. odvȃžati, -am, vb. impf. ad (odvesti) odvoziti, odpeljati; 1) mittelst eines Fahrzeuges wegführen; začeli so podrtine odvažati; — 2) verschieben, C.
73412. odvážən, -žna, adj. = pogumen, odločen, kühn, muthig, entschieden, Jan., C.; — (po drugih slov. jezikih).
73413. odvážnost, f. die Kühnheit, die Entschlossenheit, Jan., C., Zora; — prim. odvažen.
73414. odvèč, adv. zuviel, überflüssig; imeti česa odveč; on je o., er ist überflüssig, entbehrlich; to ni tukaj o., das steht hier nicht am unrechten Platz, Cig.
73415. odveče, adv. = odveč: o. modri proroki, Krelj.
73416. odvę́čən, -čna, adj. überflüssig, entbehrlich, Jan., C., ZgD.; — erübrigt, übrig, C.
73417. odvẹ́čiti, -im, vb. pf. = odvekati, SlN.; = oddniti, aufbodmen, C.
73418. odvẹ́dati, -vẹ̑dam, vb. impf. ad odvesti (vedem) 2); an Mann bringen, anbringen, Kr.- Erj. (Torb.); o. domače žrebe in promese, Levst. (Nauk).
73419. odvẹ́hniti, -vẹ̑hnem, vb. pf. aufspunden, Cig.
73420. odvẹhováti, -ȗjem, vb. impf. ad odvehniti; aufspunden, Cig.
73421. odvẹ̑jati, -jam, -jem, vb. pf. z vejanjem odločiti, durch Worfeln absondern, Z.
73422. odvẹ̀k, -vẹ́ka, m. die Erquickung, die Stärkung: odvek dati, erquicken, Krelj; po leti človek za vsakim grmom dobi odvek, Dol.- Levst. (M.).
73423. odvẹ́kati, -am, vb. pf. durch Herabnehmen des Deckels öffnen, C.; — prim. veka.
73424. odvẹ́kniti, -vẹ̑knem, vb. pf. kräftigen, erquicken, Trub., Krelj; o. koga s čim, C.; o. se, erquickt werden, Krelj.
73425. odvę́niti, -nem, vb. pf. verwelken und abfallen, abwelken, Mur.; odvéniti, Kr.
73426. odvẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. weghängen, enthüllen, Jan. (H.).
73427. odvesláti, -ȃm, vb. pf. sich rudernd entfernen, weg-, davonrudern.
73428. odveslávati, -am, vb. impf. ad odveslati, Jan. (H.).
73429. odvésti, -védem, vb. pf. 1) = odpeljati, Jan., nk.; — wegleiten, ableiten, Jan., Cig. (T.); — 2) an Mann bringen, anbringen, Kr.- Erj. (Torb.); — o. denar, M.; Janševi proizvodi so se odvedli uže zdavna vsi, Navr. (Let.).
73430. odvésti, -vézem, vb. pf. = odpeljati, (mit einem Fuhrwerk) davonführen, abführen, Jan., Vrt.; — o. se, = odpeljati se, Levst. (Nauk), Erj. (Izb. sp.); — stsl.
73431. odvẹ̑ščina, f. = odvetščina, C.
73432. odvẹ́šiti, -im, vb. pf. entspunden, Z.; — prim. veha.
73433. odvẹ̑štvọ, n. die Erbschaft, Mur., C.
73434. odvẹ̑tčina, f. = odvetščina, die Erbschaft, Cig., kajk.- Valj. (Rad).
73435. odvẹ̑tək, -tka, m. 1) die Nachkommenschaft, ogr.- Mik.; ni mu porodila odvetka, Navr. (Let.); — der Erbe, Mur., ogr.- M., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Erbe, Jan.; reče tedaj očetu: dajte mi, kolikor se vam zdi, da je moj odvetek, Npr.-Krek.
73436. odvẹ́ti, -vẹ̑jem, vb. pf. hinwegwehen, Jan.
73437. odvẹ̑tkinja, f. die Erbin, C.
73438. odvẹ̑tnica, f. die Fürsprecherin, C., rokopis 15. stol.- Mik.
73439. odvẹ̑tnik, m. 1) der Fürsprecher, der Vertheidiger, Meg., Dict., Guts., Mur., Dalm.; (božjega) sinu, našega odvetnika, Trub.; moli za svojega odvetnika in pomočnika, Trub.- Let.; jaz sem vaš srednik, odvetnik, Krelj; — 2) der Advocat, Cig., nk.
73440. odvẹtnikováti, -ȗjem, vb. impf. die Advocatur ausüben, SlN.
73441. odvẹ̑tniški, adj. Advocaten-, nk.; odvetniška zbornica, die Advocatenkammer, nk.
73442. odvẹ̑tništvọ, n. die Advocatur, das Sachwalteramt, nk.
73443. odvẹ̑tstvọ, n. die Erbschaft, ogr.- C.
73444. odvẹ̑tščina, f. das Erbe, C.
73445. odvèz, -vę́za, m. das Losbinden, Habd.- Mik.
73446. odvèza, f. die Losbindung, die Lösung, Cig., Jan.; — die (kirchliche) Lossprechung, die Absolution; o. dobiti; odveze ne dobiti; — zemljiška o., die Grundentlastung, Jan., nk.
73447. odvę́zati, -vę́žem, vb. pf. 1) losbinden; o. (privezanega) psa; — o. se, sich losbinden; krava se je odvezala; — jezik odvezati komu, jemanden zum Sprechen bringen; zdaj se mu je jezik odvezal, jetzt ist er gesprächig geworden; — 2) aufbinden; o. kar je zavezano; o. rano; o. vrečo; o. si črevljičke, ruto; — o. se, aufgehen: robec se ti je odvezal; — 3) entbinden: o. koga dolžnosti, Cig., Jan., nk.; — o. se dolžnosti, sich einer Pflicht entbinden, Cig., nk.; — lossprechen; o. koga grehov.
73448. odvezávati, -am, vb. impf. ad odvezati = odvezovati.
73449. odvę́zən, -zna, adj. Entbindungs-, Absolutions-, Cig.; odvę̑zni list, der Entbindungsschein, Cig.; Entlastungs-, Cig.
73450. odvezílọ, n. die Lossprechung, Jan.; — das Absolutorium, Cig.
73451. odveznína, f. die Ablösungsgebür; odveznina duhovniške bire, ZgD.
73452. odvẹ́zniti, -nem, vb. pf. etwas Umgestürztes umkehren: o. poveznjeno skledo, C.; — durch Wegnahme des angelehnten Deckels öffnen: o. zaveznjeno peč, den angelehnten Ofendeckel wegnehmen, Cig., Št.- C.
73453. odvezováti, -ȗjem, vb. impf. ad odvezati; 1) losbinden; — 2) aufbinden; — 3) entbinden, lossprechen.
73454. odvíhati, -am, vb. pf. o., kar je zavihano, das Umgebogene, Aufgestreifte, Aufgeschlagene in die frühere Lage bringen; o. si hlače, rokav.
73455. odvíhniti, -vı̑hnem, vb. pf. o. kar je zavihnjeno; das Umgebogene, Aufgestreifte, Aufgeschlagene durch einmaliges Zurückschlagen in die frühere Lage bringen.
73456. odvihováti, -ȗjem, vb. impf. ad odvihati, odvihniti.
73457. odvijȃłnica, f. die Abwickelmaschine, DZ.
73458. odvíjanje, n. das Loswinden, das Aufwickeln.
73459. odvíjati, -am, vb. impf. ad odviti; ab-, loswickeln, loswinden, losdrehen; — o. se, sich loswickeln; — aufwickeln, zurückwinden, auf-, zurückdrehen.
73460. odvimenjáti, -ȃm, vb. pf. ein kleines Euter bekommen, C.
73461. odvı̑ntati, -am, vb. pf. = odviti, losschrauben, Cig.; (die Wagensperre) aufschrauben, Dol.
73462. odvintováti, -ȗjem, vb. impf. ad odvintati, Cig.
73463. odvísən, -sna, adj. abhängig, Jan., Šol., nk.; (po nem.).
73464. odvísnost, f. die Abhängigkeit, Jan., C., nk.; (po nem.).
73465. ódviše, adv. = odveč, Mur., vzhŠt.; (odviš, BlKr.); — hs.
73466. odvíti, -víjem, vb. pf. 1) ab-, loswickeln, loswinden, losdrehen; nit z vretena o.; — 2) (Zusammengewickeltes) aufwickeln, (Zusammengerolltes) aufrollen, (Gedrehtes) aufdrehen; — zurückwinden, zurückdrehen, Cig.; — evolvieren: odvita krivulja, die Evolute, Cig. (T.); — o. se, sich aufwinden, sich aufwickeln, sich aufrollen.
73467. odvláčenje, n. das Aufschieben, kajk.- Valj. (Rad).
73468. odvláčiti, -im, I. vb. pf. schleppend wegschaffen, davonschleppen, Cig., Jan.; — II. vb. impf. verschieben, zögern, C., kajk.- SlN.; o. s svojim prihodom, z odpuščanjem, Krelj; ( hs.).
73469. odvlȃka, f. der Verzug, Habd.- Mik., Cig.
73470. odvlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. ziehend o. schleppend wegschaffen; wegziehen, wegschleppen, o. koga s seboj v krčmo.
73471. odvo, adv. = odvaj, jedva, Ben.- Kl.
73472. odvòd, -vǫ́da, m. 1) die Wegführung, DZ.; — die Ableitung, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 2) strelni o., = strelovod, der Blitzableiter, C.
73473. odvǫ̑dba, f. = odvod 1), die Ableitung, Jan.
73474. odvǫ́dən, -dna, adj. 1) Ableitungs-, Abzugs-, Cig., C.; odvǫ̑dna cev, DZ.; — 2) ableitbar, Sen. (Fiz.).
73475. odvóditi, -vǫ́dim, vb. pf. durch wiederholtes Führen oder Leiten wegschaffen, wegführen, wegleiten, Mur., Cig.
73476. odvǫ̑dnica, f. die Schlagader, die Arterie, C., Vrtov. (Km. k.), Erj. (Som.).
73477. odvǫ̑dnik, m. 1) der Ableiter, Cig., Nov.; — 2) der Abzugscanal: glavni o., DZkr.
73478. odvǫ̑jnica, f. krivulja o., die Evolvente, Cig. (T.).
73479. odvółgniti, -nem, vb. pf. feucht werden, Mur., Cig., Met., Mik., Notr., Dol.; ako glina na zraku odvolgne, zadahne z osobitnim vonjem, Erj. (Min.); seno na travniku po noči od rose odvolgne, Dol., Št.
73480. odvóliti, -vǫ́lim, vb. pf. auserwählen, Mur.; wählen, C.; o. krdelo na vsakem mestu, Dalm.; o. čas, sich die gehörige Zeit wählen, Cig.
73481. odvòz, -vǫ́za, m. 1) die Abfuhr, Cig.; — 2) die Abfahrt, Cig.
73482. odvǫ́zən, -zna, adj. Abfahrts-, Cig.; odvǫ̑zna postaja, die Abfahrtsstation, DZ.
73483. odvóziti, -vǫ́zim, vb. pf. durch Fahren wegschaffen, wegführen, M.; — durch Fahren loslösen: zid o., ein Stück Mauer abfahren, Cig.
73484. odvozláti, -ȃm, vb. pf. durch Lösung eines Knotens losbinden, entknoten.
73485. odvozlávati, -am, vb. impf. = odvozlovati, Cig.
73486. odvozlováti, -ȗjem, vb. impf. ad odvozlati, entknoten, Cig.
73487. odvǫ̑žnja, f. die Abfahrt, Mur., Cig., Jan.; — odvožnja do meje, der Transport bis an die Grenze, DZ.
73488. odvsakǫ̑d, adv. = od vsakod, von allen Seiten, Cig.
73489. odvsǫ̑d, adv. von allen Seiten, Cig., C.
73490. odvzdı̑gljaj, m. der Abhub, Jan.
73491. odvzdígniti, -dı̑gnem, vb. pf. hebend wegnehmen, abheben, Mur., Cig.
73492. odvzdigováti, -ȗjem, vb. impf. ad odvzdigniti; abheben, Cig.
73493. odvzę̑ma, f. die Wegnahme, Jan.; die Benehmung: o. trpljenja, žalosti, C.
73494. odvzẹ̑mati, -am, vb. impf. ad odvzeti, wegnehmen, Jan.
73495. odvzę̑mək, -mka, m. kar se enkrat odvzame, ein Griff, Fr.- C.
73496. odvzę̑tək, -tka, m. 1) die Wegnahme, Z.; o. vseh stroškov, der Abzug aller Kosten, Cig.; — 2) = narejenec, der Kunstschwarm, Gol.

   72.897 72.997 73.097 73.197 73.297 73.397 73.497 73.597 73.697 73.797  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani