r (73.201-73.300)

73201. odsǫ́tnost, f. = nenavzočnost, nk.; — prim. odsoten.
73202. odsǫ̑tstvọ, n. = odsotnost, Šol.; — prim. odsoten.
73203. odspóda, adv. = odspodaj, C.
73204. odspódaj, adv. unterhalb, unten.
73205. odspǫ̑dək, -dka, m. der untere Theil, Mur.
73206. odspọ̑dnji, adj. = spodnji, Z.
73207. odstȃva, f. 1) die Absetzung, Mur., Cig., Jan.; o. od službe na leto dni, die Suspension vom Amte auf ein Jahr, DZ.; — 2) das Abspenen, Cig., vzhŠt.- C.; — 3) der Absatz (wo eine gerade Linie unterbrochen wird, z. B. in der Baukunst), Mur., Cig.; stopnice z odstavami, eine gebrochene Stiege, Cig.; v tri odstave upognjena stolba, dreiarmige Stiege, Levst. (Pril.); — 4) der Abschnitt (im Buche), C.; prim. odstavek 3).
73208. odstȃvče, -eta, n. = odstavček, Z., Notr.
73209. odstȃvčək, -čka, m. dem. odstavek 1); ein abgespentes Kind, Dict., Cig., C., Dol.; — ein abgespentes Ferkel, C.; ein abgespentes Kalb, Gor.
73210. odstȃvčič, m. ein abgespentes Kind, Dict.
73211. odstȃvək, -vka, m. 1) ein abgespentes Kind, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) der Absatz in der Baukunst, Cig.; o. stopnic, der Treppenabsatz, Cig.; — die Terrasse, Cig., Jan.; — 3) der Absatz (als Theil einer Rede, einer Schrift, eines Gedichtes), Cig., Jan., C., nk.; (po nem.).
73212. odstávən, -vna, adj. ab-, entsetzbar, Cig.
73213. odstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) wegstellen, Cig.; poslopje o. od ceste, mit dem Bau von der Straße wegrücken, Svet. (Rok.), Kr.; — o. (kar je pristavljeno): o. lonec, den Topf vom Feuer wegrücken; — puško o., das Gewehr absetzen, Cig.; — 2) absetzen; o. koga od službe; — praznik o., C.; — 3) abspenen: otroka, tele o.; krava je odstavila, die Kuh hat keine Milch mehr, Cig.; — 4) = odložiti, verschieben, C.; — 5) abwendig machen, Cig., C.; — o. se česa, sich von einer Sache trennen, ablassen, Cig., C., M.
73214. odstávljanje, n. das Weg-, Absetzen; — das Abspenen; prim. odstavljati.
73215. odstávljati, -am, vb. impf. ad odstaviti; 1) wegstellen, abstellen; lonce o.; — 2) absetzen, des Dienstes entlassen; — 3) abspenen; — krava odstavlja, die Kuh hat keine Milch mehr, Cig.; — 4) abwendig zu machen suchen: o. koga od ženitve, C.
73216. odstȃvljenčək, -čka, m. dem. odstavljenec, Mur., Cig.
73217. odstȃvljenčič, m. = odstavljenčək, vzhŠt.- C.
73218. odstȃvljenəc, -nca, m. das abgespente Kind, Mur., Jan.
73219. odstȃvljenik, m. = odstavljenec, C.
73220. odstavljìv, -íva, adj. = odstaven, Cig., Jan., C.
73221. odstòj, -stója, m. der Abstand, die Entfernung, DZ., Žnid.; osnovni o., der Fundamentalabstand, Cig. (T.).
73222. odstǫ́kati, -stǫ̑kam, -čem, vb. pf. 1) ächzend sich entfernen, Cig.; — 2) o. se, einen tiefen Seufzer thun: pil je eden požir, odstokal se, Jurč.
73223. odstòp, -stǫ́pa, m. 1) der Wegtritt, das Abtreten, Cig., Jan.; — die Ebbe, V.-Cig., Jan.; morski nastop in odstop, C.; — die Abweichung, die Declination, Cig.; — die Abschweifung: o. od glavne reči, Cig.; — der Abfall: o. od vere, Mur., Cig., Jan.; — der Rücktritt, die Resignation, Cig., Jan., nk.; — die Abstehung, die Entsagung, Cig., Jan.; o. od pravice, Cig.; — 2) die Abtretung, die Cession, Cig., Jan., DZ.; o. pravice, Cig.
73224. odstǫ́pati, -am, vb. impf. ad odstopiti; 1) wegtreten; — sich ablösen: kruhu skorja odstopa; — morje odstopa, es ist Ebbe, Cig.; — abschweifen, abweichen, Cig., Jan.; — abfallen, Cig., Jan.; — zurücktreten, Cig.; — 2) abtreten, cedieren: o. komu kaj.
73225. odstǫ̑pək, -pka, m. das Abtreten, Cig., Jan.; — die Abweichung, C.; — der Abfall, Jan., C.
73226. odstǫ́pən, -pna, adj. 1) Abtretungs-, Cessions-, Cig., Jan.; odstǫ̑pnọ pismo, Cig., DZ.; — 2) abtretbar, cessibel, Cig.
73227. odstǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) wegtreten, beiseite treten, Cig., Jan.; — kruhu je skorja odstopila, die Brotrinde hat sich beim Backen von der Krume losgelöst; deska je odstopila, das Brett hat sich abgelöst, Z.; skala je odstopila, der Fels hat sich losgelöst, Cig.; — abschweifen, abweichen, Cig., Jan.; o. od poglavitne reči, od prave poti, od resnice, Cig.; — abfallen: o. od vere, od stranke, Mur., Cig., Jan.; — abstehen, zurücktreten, ablassen: o. od svojega namena, od tožbe, od svoje pravice; ne o. od česa, auf etwas bestehen, beharren, Cig.; — zurücktreten, abtreten (aus einem Dienste): ministri so odstopili, Cig., nk.; — 2) abtreten, cedieren; pravico, dolg komu o., Cig., Jan., nk.
73228. odstǫ̑pljenəc, -nca, m. der Abgetretene (cessus), Cig.
73229. odstopljénje, n. das Abtreten: odstopljenjè, der Abfall, ogr.- Valj. (Rad).
73230. odstǫ̑pnica, f. 1) die Abtrünnige, Cig.; — 2) = odstopno pismo, die Cession, DZ.; — 3) die Abtreterin, Jan. (H.).
73231. odstǫ̑pnik, m. 1) der Abtrünnige, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) der Cedent, Cig., Jan., DZ.
73232. odstopnína, f. das Reuegeld, Cig., DZ.
73233. odstopoję̑mnik, m. der Cessionär, DZ.
73234. odstǫ̑tək, -tka, m. das Procent, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
73235. odstǫ̑tən, * -tna, adj. procentisch, Cig. (T.); Procentual-, Cig., Jan.
73236. odstotnína, f. = odstotek, das Procent, C.
73237. odsúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) abdrehen, losdrehen, abschrauben, Mur., Cig., Jan.; — 2) (das Gedrehte) aufdrehen, zurückdrehen, Cig., Jan.
73238. odsukávati, -am, vb. impf. = odsukovati, Z.
73239. odsukováti, -ȗjem, vb. impf. ad odsukati, Cig.
73240. odsúniti, -sȗnem, vb. pf. durch einen Stoß entfernen, wegstoßen, Cig.; — durch einen Stoß öffnen, aufstoßen, Cig.; — vrata o., die Thüre entriegeln, C., Z.
73241. odsúšati, -am, vb. impf. ad odsušiti, Cig.
73242. odsušíti, -ím, vb. pf. durch Trocknen entfernen, enttrocknen, Cig.; — osepnice (koze) so se odsušile, die Blattern sind trocken geworden und abgefallen, C.
73243. odsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. wegschütten (von trockenen Dingen), Cig., Jan.
73244. odsuváti, -súvam, -sújem, vb. pf. durch Stoßen entfernen, wegstoßen; — durch Stoßen öffnen, aufstoßen, (odsov-) Cig.
73245. 1. odsvẹ̀t, -svẹ́ta, m. das Abrathen, C.; die Gegenvorstellung, Cig.
73246. 2. odsvẹ̀t, -svẹ́ta, m. = odsvit, der Widerschein, der Reflex, Cig. (T.).
73247. odsvẹtávati, -am, vb. impf. ad odsvetovati; abrathen, Jan., Str., GBrda, Črniče ( Goriš.).
73248. odsvẹ́tən, -tna, adj. abrathend: odsvetne opombe, Jurč.
73249. odsvẹ́tovanje, n. das Abrathen.
73250. odsvẹ́tovati, -ujem, vb. pf. abrathen; o. komu kaj.
73251. odsvẹtovávati, -am, vb. impf., LjZv., pogl. odsvetavati.
73252. odsvẹtovȃvəc, -vca, m. der Widerrather, Cig.
73253. odsvı̑t, m. der Widerschein, der Reflex, Cig., Jan., C.
73254. odsvítati, -svı̑tam, vb. impf. zurückstrahlen, widerstrahlen, Cig.; = o. se, Cig., C.; — sich abspiegeln ( fig.): notranji boji so se mu odsvitali na obrazu, Str.
73255. odšantáti, -ȃm, vb. pf. hinkend weggehen, davonhinken.
73256. odšávsniti, -šȃvsnem, vb. pf. durch einmaliges Schnappen lostrennen, wegschnappen, Cig.
73257. odščéniti, -ščę́nem, vb. pf. wegzwicken, abkneipen.
73258. odščipȃłnica, f. ein Werkzeug zum Abzwicken: suknarska o., das Noppeisen (um die Knoten des Gewebes abzuzwicken), Cig.
73259. odščípati, -pam, -pljem, vb. pf. durch Kneipen loslösen, wegzwicken, abzwacken, loskneipen, Cig.
73260. odščipávati, -am, vb. impf. ad odščeniti, odščipati; wegzwicken, abkneipen, Cig.
73261. odščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. = odščeniti; durch einmaliges Kneipen entfernen, wegzwacken.
73262. odščipováti, -ȗjem, vb. impf. ad odščipniti, odščipati.
73263. odščuváti, -ščúvam, -ščújem, vb. pf. davonhetzen, hinweghetzen, Cig.
73264. odšę́pati, -am, vb. pf. davonhinken, C.
73265. odšepetáti, * -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ablispeln: o. molitev, Cig.
73266. odšę̑st, f. = odhod, C.
73267. odšę̑stək, -tka, m. = odhod, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
73268. odšę́stje, * n. = odhod, C.
73269. odšíljati, -am, vb. impf. ad odslati; wegschicken, abschicken, C., Zora.
73270. odškǫ̑da, f. = odškodba, C.
73271. odškǫ̑dba, f. die Entschädigung, der Schadenersatz, Cig., Jan., C., DZ., nk.
73272. odškǫ̑dən, -dna, adj. Entschädigungs-, Cig., Jan.
73273. odškodı̑təv, -tve, f. = odškodba, Cig.
73274. odškǫ́diti, -škǫ̑dim, vb. pf. entschädigen, Mur., Cig., Jan., nk.; — po nem.
73275. odškodnína, f. der Entschädigungsbetrag, Cig., Jan., nk.
73276. odškǫ́dovanəc, -nca, m. der Entschädigte, Cig., Jan.
73277. odškǫ́dovanje, n. die Entschädigung.
73278. odškǫ́dovanka, f. die Entschädigte, Cig.
73279. odškǫ́dovati, -ujem, vb. pf. entschädigen; (tudi: odškodováti, -ȗjem, vb. impf., Mur., Cig., Jan. [H.]); — prim. odškoditi.
73280. odškǫ́dovavəc, -vca, m. der Entschädiger, Cig., Jan.
73281. odšpáliti, -im, vb. pf. = odšpiliti, Z., Št.- Vest.
73282. odšpíliti, -im, vb. pf. entspeilen, Kr.
73283. odštẹ̑təv, -tve, f. die Subtraction, M.
73284. odštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. 1) abrechnen, abziehen, subtrahieren; — 2) ab-, aufzählen: sto goldinarjev komu o.
73285. odštẹ́tje, n. die Abrechnung, der Abzug, Cig.
73286. odštẹ̑tva, f. = odštetev, C.
73287. odštẹ̑va, f. die Subtraction, C.
73288. odštẹ́vanəc, -nca, m. der Subtrahend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
73289. odštẹ́vanje, n. 1) das Abrechnen, das Subtrahieren; die Subtraction, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) das Ab-, das Aufzählen.
73290. odštẹ́vati, -am, vb. impf. ad odšteti; 1) abziehen, subtrahieren; — 2) ab-, aufzählen; kupci prodajalcem gotov denar odštevajo za kupljeno blago.
73291. odštẹ̑vək, -vka, m. der Abzug, Jan.; der Disconto, Cig., Jan.
73292. odštẹ́vən, -vna, adj. subtractiv, Cig. (T.).
73293. odšumẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) rauschend sich entfernen, entsausen; — 2) aufhören zu rauschen, verrauschen.
73294. odšumljáti, -ȃm, vb. pf. 1) säuselnd sich entfernen, entrieseln; — 2) aufhören zu säuseln.
73295. odtájati, -tȃjam, -tȃjem, vb. pf. wegschmelzen.
73296. odtȃkati, -am, vb. impf. ad odtočiti; 1) ab-, wegfließen lassen, abzapfen; o. vodo, vino; — 2) wegrollen machen, o. se, wegrollen, Cig.
73297. odtakljáti, -ȃm, vb. pf. wegrollen machen, Cig.; o. se, wegrollen, Cig.
73298. odtákniti, -táknem, vb. pf. = odtekniti.
73299. odtáłən, -łna, adj. über dem Boden sich erhebend, C., Vrtov. (Vin.).
73300. odtalíti, -ím, vb. pf. wegschmelzen, Cig.

   72.701 72.801 72.901 73.001 73.101 73.201 73.301 73.401 73.501 73.601  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani