Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (73.097-73.196)

  1. odsamsebe, adv., nam. sam od sebe, von selbst, aus freien Stücken, vzhŠt.- C.
  2. odsamsebič, adv. = odsamsebe, vzhŠt.- C.
  3. odsȃnkati se, -am se, vb. pf. = na saneh se odpeljati, Cig.
  4. odsę́bən, -bna, adj. 1) rechts gehend; odsę̑bni konj, C.; — 2) fremd, C.; — unwillkommen, C.; prim. odročen.
  5. odsę́biti, -im, vb. pf. trennen, Jan.; o. se, sich lostrennen, sich absondern, SlN.
  6. odsę̑bnica, f. die Retirade, C.; — der Leibstuhl, Jan., DZ.
  7. odsę̑bnji, adj. rechtsgehend: o. vol, C.; ǫ́dsebnji, SlGor.
  8. odsẹ̑čək, -čka, m. kar se odseka, das Abhäcksel, C.; das Abschnitzel, Cig.
  9. odsẹ́čən, -čna, adj. 1) odsẹ̑čni lok, der Stichbogen, der Segmentbogen, Cig. (T.); — 2) Sections-, nk.; prim. odsek 3).
  10. odsẹ́či, -sẹ́čem, vb. pf. 1) wegmähen, Cig.; — 2) odsečen, kurz angebunden, kratkih in ujedljivih besedi, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) = odsekati, Jsvkr.
  11. odsẹ̑čnica, f. črta o., die Sectionslinie ( math.), Cig. (T.).
  12. odsẹ́dati, -am, vb. impf. ad odsesti; 1) vom Sitz steigen, absitzen, Cig., Jan., SlN.- C.; — 2) o. se, gut vonstatten gehen, einen guten Fortgang nehmen, Cig., Jan., M., C.; delo se odseda, Kr.; kako se ti bo to kaj odsedalo? Nov.; schnell zurückgelegt werden, pot se ji je odsedala, da je bilo kaj, LjZv.
  13. odsẹ́dən, -dna, adj. kar se odseda, schnell fortschreitend, ausgiebig, M.; odsedno delo, C.; delo ni odsedno, die Arbeit geht nicht vom Fleck, Cig.
  14. odsẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durch Sitzen abbüßen, absitzen: kazen o., Cig., DZ.; ječo o., C.; — 2) aufhören zu brüten, Cig.
  15. odsẹdẹ́vati, -am, vb. impf. ad odsedeti: absitzen: o. kazen, DZ.
  16. odsedláti, -ȃm, vb. pf. absatteln: o. konja, Mur., Cig.
  17. odsedlováti, -ȗjem, vb. impf. absatteln, Cig.
  18. odsẹhdȏb, adv. = odsehmal, Z.
  19. odsẹhmȃł, adv. = odsihmal, von nun an.
  20. odsəhníti, -sáhnem, vb. pf. abdorren.
  21. odsẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. das Säen vollenden, M.
  22. odsẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) das Abhauen, das Abhacken, Cig.; — die Section ( math.), Cig. (T.); — 2) das Abgehackte: der Abschnitt, das Segment ( math.), Cig. (T.), C., Cel. (Geom.); — 3) die Section (eine Unterabtheilung eines Ausschusses), Cig., nk.; odbor je izvolil odseke, nk.
  23. odsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. abhacken, abhauen; o. komu glavo; psu rep o.; vejo o.; kos železa o.; — o. se = odrezati se, frisch antworten, sich auszeichnen, Z.
  24. odsẹkávati, -am, vb. impf. = odsekovati.
  25. odsẹkovȃnje, n. das Abhacken, das Abhauen.
  26. odsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad odsekati; abhacken, abhauen.
  27. odsẹ́kovəc, -vca, m. das Mitglied einer Section, C.
  28. odsẹ́kovən, -vna, adj. Sections-: odsekovni kolegij, das Sectionscollegium, DZ.
  29. odséliti se, -sę́lim se, vb. pf. wegsiedeln, auswandern, C., Let.; ausziehen, Jan.
  30. odseljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad odseliti se; wegsiedeln, Z.
  31. odsę̑łnik, m. der Auswanderer, Jan. (H.).
  32. odsẹnčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odsenčiti, Jan.
  33. odsẹ́nčiti, -sẹ̑nčim, vb. pf. nuancieren, Jan.; (po rus. ottênitь).
  34. odsənjmováti, -ȗjem, vb. pf. aufhören zu markten, ausmarkten, (odsejm-) Cig.
  35. odsəsáti, -ȃm, vb. pf. wegsaugen, Cig.
  36. odsẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. absitzen, absteigen, Cig., Jan., nk.
  37. odsẹ̀v, -sẹ́va, m. der Widerschein, der Reflex, der Abglanz, Cig. (T.), C., nk.
  38. odsẹválọ, n. das Reflexionsinstrument, Cig. (T.).
  39. odsẹ́vanje, n. die Reflexion des Lichtes.
  40. 1. odsẹ́vati, -am, vb. impf. ad odsijati; widerstrahlen, reflectiert werden, Jan., Cig. (T.), C., Mik., nk.; od stene odseva, Kr.; (= o. se, Vrt.).
  41. 2. odsẹ́vati, -am, vb. impf. ad odsejati; daran sein, das Säen zu vollenden, M.
  42. odsẹ́vən, -vna, adj. Reflexions-: odsẹ̑vni kot, odsevna svetloba, Cig. (T.).
  43. odsíčati, -ím, vb. pf. sich zischend entfernen, Cig.
  44. odsihčas, adv. = odsihdob, C.
  45. odsihdȏb, adv. = odsehdob, von nun an.
  46. odsihmȃł, adv. = odsehmal, von nun an.
  47. odsı̑j, m. der Widerschein, der Reflex, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  48. odsijáti, -sı̑jem, vb. pf. zu widerstrahlen anfangen, reflectiert werden, Cig. (T.).
  49. odsíkniti, -sı̑knem, vb. pf. wegspritzen, Cig.
  50. odsípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad odsuti; wegschütten (von trockenen Dingen), Mur., Cig.; ( vb. pf. = odsuti, Št.).
  51. odsipávati, -am, vb. impf. = odsipati; wegschütten (von trockenen Dingen), Mur.
  52. odskákati, -kam, -čem, I. vb. pf. springend sich entfernen, davonspringen; — II. odskȃkati, -am, vb. impf. ad odskočiti, M.
  53. odskakávati, -am, vb. impf. = odskakovati, Jan. (H.).
  54. odskakljáti, -ȃm, vb. pf. hüpfend sich entfernen, davonhüpfen.
  55. odskakováti, -ȗjem, vb. impf. ad odskočiti; wegspringen; iskre odskakujejo, Funken sprühen, Cig.; — zurückspringen, Cig.; abprallen, žoga odskakuje od tal.
  56. odskǫ́bljiti, -im, vb. pf. weghobeln, Mur.
  57. odskǫ̑čək, -čka, m. das abgesprungene Ding, der Absprung, Cig.
  58. odskǫ́čən, -čna, adj. Abprallungs-, Prall-: odskǫ̑čni strel, der Prallschuss, Cig.; odskočni kot, der Absprungswinkel, Cig.
  59. odskočíšče, n. mesto, od koder kdo skoči, Telov.
  60. odskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. sich durch einen Sprung entfernen, wegspringen; o pravem času sem odskočil, da se ni voz na me zvrnil; udaril sem po kamenu, in velik kos je odskočil; — možje so bili uže odskočili od prvega pogovora, Jurč.; — zurückspringen, zurückfahren; zurückprallen, abprallen; žoga je visoko od tal odskočila.
  61. odskočník, m. = odpadnik: odskočniki od vere, Pohl.- Valj. (Rad).
  62. odskòk, -skǫ́ka, m. der Absprung, der Quersprung, Cig.; — der Rücksprung, das Zurückprallen, der Abprall, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  63. odskúbsti, -skúbem, vb. pf. wegrupfen, abzupfen.
  64. odskútiti se, -skȗtim se, vb. pf. das Nest (mit Eiern oder Jungen) verlassen (von den Alten), C.; — das Haus trotzig verlassen: žena se je odskutila, C.; — prijatelj se mi je odskutil, der Freund hat mich treulos verlassen, SlGor.- C.
  65. odslȃnjati, -am, vb. impf. ad odsloniti; weglehnen, Cig., M.; odslanjala je tiho vrata svoje izbe, Jurč.
  66. odsláti, ǫ́dšljem, vb. pf. wegsenden, absenden, Cig., Šol., C., Dalm.; — odslan, entlassen, Dict.; — o. koga, abweisen, C.
  67. odslẹ̑, adv. von nun an, hinfort, Mur.
  68. odslẹ̑j, adv. = odsle.
  69. ódslẹn, adv. = odsle, C.
  70. odslíšati, -slı̑šim, vb. pf. nicht erhören, abweisen, Mik.
  71. odslóniti, -slǫ́nim, vb. pf. weglehnen; o. desko od stene, Cig.; o. zapah ali pokrov, s katerim so mesteje zaslonjene, den Ofendeckel weglehnen, Dol.; vhodišče o. komu, Jurč.; duri se tiho in skrivaj majhno odslonijo, Jurč.
  72. odslovíti, -ím, vb. pf. den Abschied geben, verabschieden, Cig.; o. hlapca, deklo, Gor., Dol.; ondan je imela ženine, pa jih je odslovila, Jurč.; ausweisen: pijane ljudi iz čakalnice o., DZ.
  73. odslȗga, f. der Gegendienst, Cig.; — hs.
  74. ódsluž, m. das Abdienen, vzhŠt.
  75. odslȗžba, f. der Gegendienst, Jan., Cig. (T.).
  76. odslȗžək, -žka, m. das Abdienen, M.; — das ( z. B. für eine Schuld) Abgediente, C.
  77. odslúžən, -žna, adj. Abschieds-: odslȗžnọ pismo (pri vojakih), der Abschiedsbrief, der Abschied, Cig., C.
  78. odslúženəc, -nca, m. der Ausgediente, Cig.
  79. odsluževáti, -ȗjem, vb. impf. ad odslužiti; abdienen, abverdienen, Mur., Cig., Jan.
  80. odslúžiti, -im, vb. pf. 1) abdienen, Mur., Cig., Jan.; z vožnjo dolg o., Cig.; — 2) aufhören zu dienen, ausdienen, Cig., M., C.; unbrauchbar, unnütz werden, C.; konj je odslužil, Z.; — 3) o. se, durch das Dienen schwach, unnütz werden, C.
  81. odslȗžnik, m. der ausgedient hat: vojaški o., Vrt.
  82. odsmodíti, -ím, vb. pf. durch Sengen entfernen, weg-, absengen, Cig., Jan.
  83. odsmǫ́jati, -am, vb. impf. ad odsmoditi; wegsengen, Cig.
  84. odsmolíti, -ím, vb. pf. entpechen, Cig.
  85. odsmúkati, -kam, -čem, vb. pf. durch Abstreifen entfernen, wegstreifen, Cig.
  86. odsnę́ti, -snámem, vb. pf. wegnehmen, abschneiden: veje z žago gladko o., Pirc.
  87. odsnováti, -snújem, vb. pf. abzetteln, Cig.; — abspulen, Z.
  88. odsǫ́čən, -čna, adj., SlN., pogl. odsoten.
  89. odsǫ́čnost, f., SlN., pogl. odsotnost.
  90. odsǫ̑d, adv. von hier, Meg., C., Trub., Dalm.; o. iti, weggehen, Krelj, vzhŠt.
  91. odsǫ̑dba, f. die Aburtheilung, DZ.
  92. odsǫ́diti, -im, vb. pf. 1) durch ein Urtheil absprechen, aberkennen, o. komu kaj, Cig.; — 2) als Antheil, Schicksal bestimmen, bescheiden, M., Z.; Bog nam ni odsodil tega veselja, Levst. (Zb. sp.); rojenice so rojenčku dobro odsodile, Glas.; — 3) aburtheilen, DZ.; entscheiden, Zora.
  93. odsòj, -sója, m. = odsij; o. zverinskega kroga, das Zodiacallicht, Jan. (H.).
  94. odsǫ́jati, -am, vb. impf. ad odsoditi; 1) durch Urtheile absprechen, aberkennen, Cig.; stvarna pravica se odsoja ali prisoja, DZ.; — 2) aburtheilen: o. hudodelstvo, DZ.
  95. odsójən, -jna, adj. den Sonnenstrahlen nicht ausgesetzt, absonnig, Jan., Mik.; — prim. osojen.
  96. odsojeváti, -ȗjem, vb. impf. = odsojati, Cig.
  97. odsǫ̑jnik, m. die Nordseite eines Berges, die Winterlehne, Ravn.- Cig.
  98. odsȏłnčən, -čna, adj. absonnig, gegen Norden gewendet, Cig., Jan., C.; odsolnčna stran, die Nordseite, V.-Cig.
  99. odsȏłnčje, n. die Sonnenferne (aphelium), Cig., Jan., Jes.
  100. odsȏłnje, n. = odsolnčje, Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).

   72.597 72.697 72.797 72.897 72.997 73.097 73.197 73.297 73.397 73.497  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA