Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (7.301-7.400)

  1. čígra, f. 1) die Turbine, Cig. (T.); — 2) die Seeschwalbe, navadna čigra (sterna hirundo), Erj. (Ž.); — hs.; prim. 2. čiga.
  2. čigráš, m. die Kreiselschnecke (turbo), Erj. (Z.); — prim. čigra.
  3. číharən, -rna, adj., Levst. (Nauk); pogl. čiheren.
  4. číherən, -rna, adj. ves čiheren, aller insgesammt: vse čiherno, Dict.; luna vsa čiherna je postala kakor kri, Kast.; v le-teh dveh zapovedih visi vsa čiherna postava, Schönl.; damo na znanje vsem čihernim — stanovom, Razglas iz l. 1781; misliš, da bom vse čiherno jaz sam storil? BlKr.; vsi čiherni jeziki, Cv.; — tudi: ves čiherno: ves čiherno dolg, die ganze Schuld, Schönl.; vsi čiherno grešniki, Jsvkr.; ves čiherno moker, C.; — brez "ves": čiherno zdrav, C.; — iz čitkaterni, čihterni, čiherni, Levst. (Rok.); prim. čitav, Mik. (V. Gr. I. 323.).
  5. číhrtnọ, adv. = čiherno, Fr.- C.; — prim. čiheren.
  6. čı̑kar, -rja, m. der Cigarrenreste kaut.
  7. čínčera, f. = čičerka, Polj.
  8. čı̑pkar, -rja, m. der Spitzenklöppler, der Spitzenverkäufer, Cig.
  9. čı̑pkarica, f. die Spitzenklöpplerin, die Spitzenverkäuferin, Cig.
  10. čipkárnica, f. die Spitzenfabrik, Cig., Nov.
  11. čı̑pkarstvọ, n. die Spitzenklöppelei, Cig., nk.
  12. čı̑r, m. das Geschwür, Jan., C., Bes.
  13. čirȃj, m. = čir, Meg., Mik., Jan., C.; zlatožilni čiraji, die Goldaderknoten (Hämorrhoidalknoten), C.; — die Hitzblatter (majhno ulje, ki nema nič vršiča), Notr.- Erj. (Torb.).
  14. čírav, adj. mit Geschwüren behaftet, Jan.
  15. čı̑rfa, f. = čerfa, BlKr.; globoka skleda za maslo, Kr.- Valj. (Rad).
  16. čirìč, -íča, m. die Weingrille (decanthus pellucens), C., Mik. (Et.); — prim. ščurek, Mik. (Et.).
  17. čiričȃre, f. das Gekritzel, das Geschnörkel; (čirečare), Cig., Jan.; — prim. nem. ( dial.) tschiritschari.
  18. čirı̑čək, -čka, m. dem. čirič, (čeriček) Št.- Erj. (Torb.).
  19. čiripetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern: vrablji čiripečejo, ogr.- Valj. (Rad).
  20. číriti, -im, vb. impf. zirpen, C.
  21. čirják, m. = čir, čiraj, Meg., Mik., Jan., C.
  22. čistokŕvən, -vna, adj. Vollblut-: čistokrvno pleme, SlN.
  23. čistovę̑rəc, -rca, m. der Reingläubige, Cig.
  24. čistovę̑rka, f. die Reingläubige, Cig.
  25. čitȃłničar, -rja, m. ein Mitglied der Čitalnica, nk.
  26. čižmár, -rja, m. kdor čižme izdeluje, Mur., Cig.; K meni hodijo čižmarji Ino drugi čevljarji, Danj. (Posv. p.).
  27. člẹ̑nar, -rja, m., pl. členarji, Gliederthiere, Cig. (T.), Erj. (Z.).
  28. človẹkodę̑rəc, -rca, m. der Menschenschinder, ZgD.
  29. človẹkomǫ̑rəc, -rca, m. der Menschenmörder, Slom.- C.
  30. človẹkomǫ̑rstvọ, n. der Menschenmord, M.
  31. človẹkožę̑rəc, -rca, m. der Menschenfresser, ZgD.
  32. človẹkožę̑rstvọ, n. die Menschenfresserei: konec je storil surovosti in človekožerstvu, ("-žirstvu"), Cv.
  33. čmàr, čmára, m. der Grimmdarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); — hs.
  34. čmẹ́r, m., C., Z., pogl. čemer.
  35. čmerę̑lj, m. = čmrlj, Mur.
  36. čmę́rən, -rna, adj., Cig., pogl. čemeren.
  37. čmeríka, f., Cig., pogl. čemerika.
  38. čmeríti se, -ím se, vb. impf., Cig., pogl. čemeriti se.
  39. čmŕčək, -čka, m. die Maurache, die Morchel (morchella esculenta), Mur., zapŠt.; — prim. smrček.
  40. čmȓčič, m. = čmrček, smrček, C.
  41. čmŕgniti, čmȓgnem, vb. pf., Habd., SlN., pogl. čmrkniti.
  42. čmŕha, f. der Muckser: slišal ni niti čmrhe niti žuge teh besed, Let.; — prim. čmrkniti, črhniti.
  43. čmŕkati, čmȓkam, vb. impf. schlürfend trinken, Cig.; — mucksen, Mik.
  44. čmŕkniti, čmȓknem, vb. pf. 1) einen Schlürflaut von sich geben, Z.; — 2) mucksen, C., Z., SlN.
  45. čmŕlj, m. 1) die Erdhummel (bombus terrestris); "na Št. Vidski gori razlikujejo čmrlje v maharje, listnarje in zemljarje, a Laščani v mahovce in luknjevce", Erj. (Torb.); čmrlji so veliki in mali pasanci, rjavčki, sivčki, mahovniči, Gor.; — 2) klin, ki se vtakne v prevrtano klop, a nanj se deno na križ stoječe palice, na nje štrena, da se razmota, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  46. čmrlják, m., Cig., Jan., pogl. črmljak.
  47. čmȓljəč, -ljca, m. dem. čmrlj.
  48. čǫ́bər, -bra, m. die Saturei, (satureia), Cig., C.; — prim. hs. čubar.
  49. čobǫ̑dra, f. 1) das Gepantsch, der Mischmasch, Cig., Jan., M.; eine schlechte Suppe, C.; das Gemengsel: Najstarši med jeziki jezik bode, Ki se iz te čobodre bo naredil, Preš.; nesmiselna č.; die Faselei, das Geschwätz, SlN.; — 2) der Quacksalber, Polj.
  50. čobodráti, -ȃm, vb. impf. pantschen, patscheln, Cig., Jan.; č. po vodi, C.
  51. čǫ́der, -dra, m. = koder, pri Mariboru- C.
  52. čǫ́drav, adj. = kodrav, pri Mariboru- C.
  53. čodrkati, -am, vb. impf. kritzeln, C.; kratzen, Jan.; — prim. čoder. (?)
  54. čohár, -rja, m. kdor čohe izdeluje, Cig., M.
  55. čokolȃdar, ** -rja, m. der Chocoladeverkäufer, Cig.
  56. čołnár, -rja, m. 1) der Kahnmacher, Cig., Jan.; — 2) der Schiffer, Meg., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; čolnar ali mornar, Krelj; Vrtinec so vid'li čolnarji dereč, Preš.
  57. čomorad, m., Mik., pogl. močerad.
  58. čǫ̑parica, f. 1) die Haubenmeise (parus cristatus), C.; — 2) die Haarbüschelraupe, Cig.
  59. čopı̑čar, -rja, m. der Pinselmacher, C.
  60. čopíriti se, -ı̑rim se, vb. impf., C., pogl. čepiriti se, šopiriti se.
  61. čoprȗn, m. der Schopf, die Schopfhaare, Hal.- C.
  62. čǫ́rav, adj. blödsichtig, vzhŠt.
  63. čǫ́ravec, -vca, m. langsamer Mensch, C.
  64. čǫ̑rba, f. 1) schlechte, dünne Suppe oder Brühe; to je prava čorba! — das Gepantsch, SlGor.; der Kaffeesatz: kavo pijo s čorbo vred, Bes.; — 2) die Jauche, Luče ( Št.), Lašče- Erj. (Torb.); — 3) smetljivo zrnje, premek, Rib.- M.; — 4) psovka: dumme Person, Mur., C.; — iz tur., Mik. (Et.).
  65. čǫ̑rbati, -am, vb. impf. saufen, C.
  66. čǫ̑rga, f. debelo, redko platno, hodnik, Valj. (Rad).
  67. črbolı̑nka, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  68. čr̀č, čŕča, m. das Gezirpe, Mik.
  69. čŕča, f. "senožet na črtu (Rodung)", Erj. (Torb.), Tolm.; — prim. črtati.
  70. črčȃnje, n. das Gezirpe; — das Geprassel, Cig.
  71. črčȃnka, f. die Klapper, Mur.
  72. črčáti, -ím, vb. impf. 1) zirpen, Mur., Cig.; kobilice črčijo, Glas.; zwitschern, Cig., Krn- Erj. (Torb.); vesne črčijo, kadar po noči gredo, ali kakor drugi pravijo, hreščijo, Krn- Erj. (Torb.); z veseljem črčijo otroci v učilnico, SlN.; schrillen, Jan.; — 2) prasseln, Cig.; — 3) rieseln (wie z. B. wenn der Same aus den Kapseln fällt), C.; — prim. cvrčati.
  73. črčȃvka, f. = sodra, babje pšeno, ogr.- C.; — prim. črčati 3).
  74. 1. čȓčək, -čka, m. 1) = cvrček, Jan., Mik.; — 2) = črčanka, die Klapper, Hal.- Zora.
  75. 2. čȓčək, -čka, m. der Griffel, Štrek.
  76. čŕčica, f. pravilnejša oblika za nav. črkica.
  77. čȓčka, f. etwas Hingekritzeltes, das Gekritzel, Mur.
  78. črčkarı̑ja, f. die Kritzelei, Jan.
  79. črčkáti, -ȃm, vb. impf. kritzeln, Mur., Cig., Jan., Štrek., vzhŠt.; — prim. čečkati.
  80. črčkȃvəc, -vca, m. der Kritzler, Mur., Cig.
  81. črẹ́da, f. 1) die Herde; č. ovac, volov; — 2) die Ordnung, die Reihenfolge: v času njega črede, Trub.; zdaj pride nanj čreda, C., Koborid- Erj. (Torb.); danes je moja čreda, heute ist die Reihe an mir, Fr.- C.; po čredi, nach der Reihe, Rib.- M.; vsi boste po čredi dobili, BlKr.
  82. črẹdár, -rja, m. der Dorfhirt, ogr.- Valj. (Rad).
  83. črẹ̑dba, f. die Abwechslung, Jan.
  84. črẹdı̑nka, f. die Koppel: gospodarstvo na čredinke, die Koppelwirtschaft, Z.- Cig.
  85. črẹdı̑nstvọ, n. die Koppelwirtschaft, Cig.
  86. črẹ́diti, črẹ̑dim, vb. impf. ordnen, reihen, ogr.- C.; — č. se, abwechseln, einander ablösen, nach der Reihe etwas thun, Cig., C., DZ., Glas., BlKr., Hal., ogr.- Raič ( Nkol.); v pesmih se č., ogr.- C.
  87. črẹ́dnica, f. črednikova žena, Valj. (Rad).
  88. črẹ́dnik, m. der Gemeindehirt; kriči, kakor črednik, vzhŠt.; — der Schäfer, Jan., BlKr.
  89. črẹ̑doma, adv. 1) herdenweise, M.; — 2) abwechselnd, C., M., DZ.; vsak drug dan, čredoma, zdaj zjutraj, zdaj popoludne, Levst. (Pril.); — reihenweise, Cig.
  90. črẹ̑domašnji, adj. periodisch, C.
  91. črę̑mha, f. = čremsa, Jarn.; — divja č. = kostenika, dremoles, C.
  92. črę̑moš, m. der Bärenlauch (allium ursinum), Z., Mik.; (čremož, M.).
  93. črę̑msa, f. die Aal- oder Traubenkirsche (prunus padus), C.; — pasja č. = krhlíka, C.
  94. črẹ̑n, m. das Heft (eines Messers, einer Gabel etc.), der Stiel, C.
  95. črẹnję̑, f. pl. das Messerheft, ogr.- Cv.
  96. črèns, -énsa, m. = črensa, Valj. (Rad).
  97. črę̑nsa, f. = čremsa, Mur., Mik.
  98. črẹ̑p, m. 1) die Scherbe; gesprungener Topf; — der Topf ( zaničlj.), Št.; poje kakor star črep, Z.; — 2) = črepina, der Schädel: mahniti koga po črepu, SlN.; tvoj goli in prazni črep, Let.; — 3) = strešna opeka, Cig. ( stsl.).
  99. črẹ́pa, f. die Scherbe, ogr.- Mik., lončena posoda, Tolm.
  100. črẹpáča, f. = črepaha, C.

   6.801 6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601 7.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA