Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (72.701-72.800)

  1. odlašìv, -íva, adj. gerne aufschiebend, träge, C.
  2. odlȃška, f. = odlašek, Dict.
  3. odláziti, -lȃzim, vb. pf. = odlesti, Cig., M.
  4. odlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich ablösen: skala odleže, Cig.; — 2) leichter, besser werden: odleglo je bolniku; nachlassen: bolečina, jeza odleže, Cig.; vreme je odleglo, Z.; ne odležem ti, dokler ne plačaš, ich gebe nicht nach, bis du mich bezahlst, Cig.; odlezi že, odlezi, höre doch einmal auf, Železniki ( Gor.); — 3) = zaleči, ausgeben: to toliko odleže, kakor ono, Svet. (Rok.); kamor bi dejal deset goldinarjev, odlegli bi kaj, Z.; to že odleže, das reicht schon hin, Z.; — 4) gebären: žena odleže, C.; — o. se, geboren werden: otrok se odleže, C.
  5. odlèg, -lę́ga, m. 1) die Ablösung (einer Mauer), Cig., C.; die Ablösung eines Felsens im Bergwerk, Z.; — 2) das Nachlassen (des Schmerzes), Cig., M.; — 3) = odlog, der Aufschub, Z.; le za odleg ga je hlapec prosil, Ravn.
  6. odlę̑ga, f. 1) das Nachlassen, die Erleichterung ( z. B. des Schmerzes), Mur., Jan., C.; — 2) die Entlegenheit: o. kakega kraja, C.; (po nem.).
  7. odlẹ́gati, -lẹ̑gam, (-lę̑žem), vb. impf. ad odleči, odlegniti; 1) sich loslösen: skala odlega, Cig.; — 2) leichter werden, nachlassen: bolniku odlega bolečina, mraz odlega, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; — 3) odlega se mi pot, ich habe Fortgang auf dem Wege, Cig.; prim. odsedati se.
  8. odlę́gəł, -gla, adj. = odležen, Jan.
  9. odlę̑gljaj, m. das Nachlassen ( v. Schmerze), die Erholung, die Ruhe, Mur., Cig., Jan., C.
  10. odləgníti, -lágnem, (-legnem), vb. pf. = odleči 2), leichter werden, nachlassen, Mik.
  11. odləhníti, -láhnem, (-lehnem), vb. pf. = odlagniti, C., SlN.
  12. odlę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. ausweichen: odlekni, da te ne dobi, C.
  13. odlẹpíti, -ím, vb. pf. (etwas Angeklebtes) ablösen, Cig., C.
  14. odlẹ̀sk, -lẹ́ska, m. der Wiederschein, Jan., C.; o. daljnih bliskov, Glas.
  15. odlẹskávati, -am, vb. impf. wiederstrahlen, C.
  16. odləskətávati se, -am se, vb. impf. funkelnd wiederstrahlen: zvezdice se v jezeru odlesketavajo, SlN.
  17. odlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. weg-, davonkriechen, davonschleichen; o. čemu, entgehen, C.
  18. odlèt, -lę́ta, m. das Wegfliegen, der Abflug, Cig., Jan., M.; — der Abprall, der Rückprall, Cig., Jan.; o. sekire, der Absprung der Axt, Cig.
  19. odlẹ́tati, -lẹ̑tam, (-lẹ̑čem, M.), vb. impf. ad odleteti; weg-, davonfliegen; entfliegen; — abprallen, sekira odleta od veje (springt ab), Cig.
  20. odletávati, -am, vb. impf. = odletati; fortfliegen; entfliegen; — iskre odletavajo, die Funken entsprühen, Cig.; — abprallen.
  21. odlę̑tək, -tka, m. kar odleti: odletki, die Abfälle ( z. B. beim Holzhacken), Z., ZgD.; — der Abgang bei der Verarbeitung von Erzen, Cig.
  22. odletẹ́ti, -ím, vb. pf. wegfliegen, fortfliegen; ptiči so odleteli v druge kraje; wegspringen: kladivo je odletelo, der Hammer fuhr vom Stiele ab, Cig.; podkev je odletela; da bi ti jezik odletel! (kletvica), Z.; — entgehen (o dobičku), C.; — abprallen, zurückprallen, Cig., Jan.
  23. odletováti, -ȗjem, vb. impf. ad odleteti; wegfliegen, entfliegen: iskre odletujejo, Cig.; — abprallen: kladivo odletuje, Z.
  24. odlę́žən, -žna, adj. entlegen, Mur., Cig., Jan.; odležno mesto, Slom.- C.; — po nem.
  25. odlę́žnost, f. die Entlegenheit, Mur., Cig., Jan.; (po nem.).
  26. odlíčən, -čna, adj. distinguiert, C.; hervorragend, eminent, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — rus.
  27. odlı̑čica, f. die Nuançe, Cig. (T.), nk.
  28. odlíčiti, -im, vb. pf. nuançieren, Jan.
  29. odlı̑čnik, m. eine hervorragende, distinguierte Persönlichkeit: odličniki, die Honoratioren, Cig., DZ.; — prim. odličen.
  30. odličnják, m. = odličnik, C., nk.; vsi tržni odličnjaki, alle Honoratioren des Marktes, LjZv.; — der Vorzugsschüler, nk.
  31. odlíčnost, f. das Hervorragen, die Ansehnlichkeit, Cig., nk.; — prim. odličen.
  32. odlijáč, m. krop, ki se odlije od žgancev, predno se zmešajo, Gor.
  33. odlíjati, -jam, vb. impf. = odlivati, Mur., Cig., Jan.
  34. odlijȃvəc, -vca, m. = odlijač, Kres.
  35. odlı̑jək, -jka, m. kar se odlije, der Abguss, Mur., Jan.
  36. odlı̑ka, f. 1) die Abfertigung (in Geld), Levst. (Pril.); (in Worten): odliko dati komu, mit Worten abfertigen, Lašče- Levst. (M.); — 2) die Abhilfe, die Erholung: za vročino je za vsakim grmom odlika, Z., Svet. (Rok.); — 3) die Auszeichnung, nk.; prvi red z odliko, erste Classe mit Vorzug (v šolskih izpričevalih), nk.; ( rus.).
  37. odlikáš, m. = odličnjak, C.
  38. odlikovánəc, -nca, m. einer, der ausgezeichnet worden ist, C., nk.
  39. odlikováti, -ȗjem, vb. impf. auszeichnen, Cig., Jan., nk.; o. se, sich hervorthun, hervorragen, Cig., Jan., nk.; (rabi se tudi kot vb. pf.); — prim. odlika 3).
  40. odlíti, -líjem, vb. pf. weg-, abgießen; preveč je vode v posodi, odlij je malo; odlij, kar je čistega; decantieren ( chem.), Cig. (T.).
  41. odlı̑v, m. 1) die Abgießung, Cig.; — 2) das Abgegossene, der Abguss, Cig.; — die Decantation ( chem.), Cig. (T.); — 3) (po rus.) die Ebbe, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  42. odlívanje, n. das Abgießen; die Decantation ( chem.), Cig. (T.).
  43. odlívati, -am, vb. impf. ad odliti; abgießen; — decantieren ( chem.), Cig. (T.).
  44. odlı̑vək, -vka, m. kar se odlije, der Abguss, Jan.; — der Formabguss, Cig. (T.); odlivke delati, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  45. odlízati, -žem, vb. pf. hinweglecken, Cig.
  46. odljúdən, -dna, adj. 1) menschenscheu, ungesellig, unfreundlich, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Dol., M., Svet. (Rok.); unhöflich, Mur.; — 2) menschenleer, wild, Cig., C.; o. in pust kraj, LjZv.; V odljudni goščavi Sam za-se živi, Preš.
  47. odljȗdnež, m. der Menschenscheue, Cig.
  48. odljȗdnica, f. die Menschenscheue, Cig.
  49. odljȗdnik, m. der Menschenfeind, Cig., Jan., Cig. (T.).
  50. odljúdnost, f. 1) die Menschenscheu, die Ungeselligkeit, Mur., Cig., Jan., Dol.- M.; — 2) die Wildheit, die Oede, Cig.
  51. odlǫ́čati, -am, vb. impf. ad odločiti; = odločevati, Jan., nk.
  52. odločávati, -am, vb. impf. = odločevati, ogr.- Valj. (Rad).
  53. odlǫ̑čba, f. 1) die Absonderung, die Ausscheidung, Cig., C.; — 2) die Entscheidung, Cig., C.; — der Entschluss, Cv.
  54. odlǫ̑čək, -čka, m. 1) das Abgesonderte: der Abschnitt, das Capitel, Cig., Jan., Vrtov. (Vin.); — der Antheil, C.; das Los, Cig., C.; skrbi, nepokoj bodo tvoj odloček, Jap. (Prid.); to je naš delež in odloček, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) der Bescheid, die Entscheidung, Cig., Jan., C., Cv.
  55. odlǫ́čən, -čna, adj. 1) Entscheidungs-, entscheidend, kritisch, Cig., Jan.; odlǫ̑čna doba, die Krisis, Cig. (T.); na odločnem razpotju, Erj. (Izb. sp.); — 2) entschieden, entschlossen, resolut, Cig., Jan., nk.; — bestimmt: o. odgovor, eine positive, bestimmte Antwort, Cig.; odločno povelje, ein gemessener Befehl, Jan.; — 3) trennbar, Cig. (T.).
  56. odlǫ́čenəc, -nca, m. der Abgesonderte, der Ausgeschiedene; der Excommunicierte, Cig., C.; — der Separatist, Jan.
  57. odlǫ́čenost, f. die Abgeschiedenheit, Cig.; — der Separatismus, Jan.
  58. odločeváłən, -łna, adj. entscheidend, nk.
  59. odločevȃnje, n. 1) das Ausscheiden; — 2) das Entscheiden.
  60. odločeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odločiti; 1) absondern, ausscheiden; abstrahieren ( phil.), Cig. (T.); — 2) entscheiden, bestimmen.
  61. odločevȃvəc, -vca, m. 1) der Absonderer, Cig.; — 2) der Bestimmer, Cig.
  62. odločíłən, -łna, adj. entscheidend, maßgebend, den Ausschlag gebend, Cig., nk.
  63. odločílọ, n. die Entschließung: z najvišjim odločilom, DZkr.
  64. odločína, f. die Secretionsform, h. t.- Cig. (T.).
  65. odločı̑t, adj. voll Entschlossenheit, entschlossen, Cig. (T.); entschieden, Nov.
  66. odločı̑təv, -tve, f. 1) die Absonderung, die Ausscheidung, Cig., Jan., C., DZ.; — 2) die Entscheidung, die Bestimmung, C.
  67. odlǫ́čiti, -im, vb. pf. 1) absondern, ausscheiden, abtrennen; — abstrahieren ( phil.), Cig. (T.); o. se, sich absondern, sich lostrennen, sich ablösen; — 2) bescheiden, bestimmen; o. komu kaj; trpel bom, kar mi je Bog odločil; — uro o. v službo božjo, Burg.; = določiti, festsetzen: o. dan, ceno, Cig., Jan.; — entscheiden; še nisem odločil, ich habe noch keine Entscheidung getroffen, Cig.; den Ausschlag geben; njegov glas je odločil; o. se, sich entscheiden, sich entschließen.
  68. odločı̑tost, f. die Entschlossenheit, Cig. (T.).
  69. odločljìv, -íva, adj. 1) entscheidend: o. biti o čem, hinsichtlich einer Sache entscheidend sein, DZ.; — 2) = odločen 3), trennbar, separabel, Cig., Jan.
  70. odlǫ́čnost, f. die Entschlossenheit, Cig. (T.); die Entschiedenheit, Cig., C., nk.; — die Bestimmtheit, die Präcision, Cig.
  71. odlòg, -lǫ́ga, m. der Aufschub, der Verzug, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); brez odloga, Cig., Jan.; odloga išče, er will Zeit gewinnen, Cig.; die Frist, Dict., Cig., Jan.; o. dati komu, jemandem eine Frist gewähren, Cig., Jan., Dalm., Schönl., Kast., Tolm.; Dajte nam odloga štirnajst dni, Npes.-K.
  72. ódlog, praep. c. gen. außer, ausgenommen: o. mene, Cig.; — pogl. odlag.
  73. odlòk, -lǫ́ka, m. die Entscheidung, der Bescheid, Cig., Jan., M., Levst. (Nauk); sodnji o., DZ., DZkr.; božji o., Gottes Rathschluss, Cig.
  74. odlǫ̑ka, f. der Entschluss, die Entschließung, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Navr. (Spom.); die Bestimmung, C., Slom.
  75. odlókati, -kam, -lǫ́čem, vb. pf. wegschlappen, Cig.
  76. odlòm, -lǫ́ma, m. der Abbruch, Cig., Jan.
  77. odlomástiti, -ȃstim, vb. pf. ungestüm sich entfernen, entstürmen, Cig., Raič (Slov.).
  78. odlǫ̑mčina, f. das Fragment, Cig. (T.).
  79. odlǫ̑mək, -mka, m. das Bruchstück, das Fragment, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
  80. odlómiti, -lǫ́mim, vb. pf. weg-, abbrechen; veter je drevesu vrh odlomil; — odlomila se je konica, die Spitze ist abgebrochen.
  81. odlovíti, -ím, vb. pf. die Jagd beendigen, Mur.
  82. odlọ̑žək, -žka, m. der Aufschub, C., Z.; brez odložka, Cv.
  83. odlǫ́žən, -žna, adj. 1) aufschubbringend, dilatorisch, Cig., Jan.; nima odložne moči, DZ.; — 2) aufschiebbar, Jan. (H.); — 3) entlegen, Mur., Cig., Ravn.; ( prim. odležen).
  84. odložénje, n. die Weglegung, die Niederlegung, Cig.
  85. odložı̑təv, -tve, f. das Ablegen, die Niederlegung, Cig.
  86. odložíti, -ložím, vb. pf. 1) weg-, ablegen; klobuk, orožje o.; abladen; odloži breme; odloži nekoliko, vsega ne moreš nesti; — niederlegen: o. poslanstvo; — 2) verschieben, aufschieben; odloženemu delu roglji rastejo, = verschobene Arbeit wird sauer, C.; kar se odloži, se ne opusti, Met.; — 3) (ein Kind) weglegen: ljudje govore, da so ga cigani odložili, Erj. (Izb. sp.).
  87. odložìv, -íva, adj. = odložen 1): brez odložive moči, DZkr.
  88. odložljìv, -íva, adj. = odložen 2), aufschiebbar, Cig., Jan., C.
  89. odložnína, f. die Prolongationsgebür, Cig.
  90. odlǫ́žnost, f. 1) die Aufschiebbarkeit, Jan. (H.); — 2) die Entlegenheit, Jan. (H.); — prim. odložen.
  91. odlúčati, -am, vb. pf. das Wegwerfen beenden, abwerfen, Cig.
  92. odlučíti, -ím, vb. pf. wegwerfen, Mur.
  93. odlȗp, m. 1) das Abschälen: o. kopita, die Hufablösung, Cig.; — 2) das Abgeschälte, die Schale, Valj. (Rad).
  94. odlȗpək, -pka, m. das Abgeschälte, die Schale, Valj. (Rad).
  95. odlúpiti, -im, vb. pf. durch Schälen entfernen, wegschälen, abschälen; o. drevesu skorjo.
  96. odlúskati, -am, vb. pf. = odluščiti, Mur.
  97. odlȗščək, -ščka, m. kar se odlušči, das Losgeschälte, C.
  98. odlúščiti, -im, vb. pf. die (harte) Schale oder Hülse entfernen, abhülsen; pečenemu kostanju kožo o.
  99. odmáhniti, -mȃhnem, vb. pf. 1) wegschlagen, abschwenken, Cig.; — 2) abprallen: udarec more odmahniti, Nov.
  100. odmájati, -jam, -jem, vb. pf. 1) locker, wackelnd machen: klin se ne da odmajati, jvzhŠt.; — 2) o. z glavo, durch Kopfschütteln verneinen.

   72.201 72.301 72.401 72.501 72.601 72.701 72.801 72.901 73.001 73.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA