Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (72.101-72.200)

  1. ọ̑čəc, -čca, m. der Zahntrost, rother Augentrost (euphrasia odontites), Cig., Medv. (Rok.).
  2. očę̑da, f. die Reinigung, M.
  3. očę̑dək, -dka, m. 1) die Reinigung, Mur.; — 2) die Entleerung, Cig.; prst se bo sprijemala s telesnimi očedki, Cv.; — 3) očedki, der Schmutz, C.
  4. očę́diti, -čę̑dim, vb. pf. 1) säubern, putzen, reinigen; — 2) o. se, sich der Excremente entledigen, sich entleeren, sich erleichtern, Cig., Jan.
  5. očedı̑tva, f. die Säuberung, die Reinigung, C.
  6. očéhati, -am, vb. pf. = očesati, Habd.- Mik.
  7. očę́jati, -am, vb. impf. ad očediti; säubern, C.
  8. očejeváti, -ȗjem, vb. impf. = očejati, säubern, Jan., M.
  9. ọ̑čək, -čka, m. das Äuglein, Kr.
  10. očȇlje, n. die Stirngegend, Cig. (T.); — die Fronte, Jan.; die Façade, Nov.
  11. očeljustáti, -ȃm, vb. pf. o. koga, von jemandem etwas klatschen, Cig.
  12. 1. ọ̑čən, -čna, adj. = očesen, Jan., C.
  13. 2. óčən, -čna, adj. väterlich, Meg.; na očnem stolu sedeti, Zv.
  14. očenàš, -náša, m. 1) das Vaterunser; — 2) das Paternoster, der Rosenkranz, Notr.- M., Z., Ist..
  15. očenȃšəc, -šca, m. dem. očenaš, Jurč.
  16. očenȃšək, -ška, m. dem. očenaš; — tudi: das Paternoster, der Rosenkranz, BlKr.- M.
  17. očę̑sast, adj. augenförmig, Cig.
  18. očésati, -čę́šem, vb. pf. 1) ringsum abreißen: veje z drevesa, drevo o., Habd., Z.; — 2) auskämmen, ausstriegeln, Cig.
  19. očę̑sce, n. dem. oko; 1) das Äuglein; očesca, die Nebenaugen der Insecten, Cig. (T.); — 2) das Rebenauge, Pohl. (Km.); — 3) cinovo o., der Zinntropfen, DZ.
  20. očę̑sən, -sna, adj. Augen-; očesna bolezen, die Augenkrankheit; očesna leča, die Augenlinse, Cig. (T.).
  21. očę́siti, -ę̑sim, vb. impf. = očiti, C.
  22. očę̑ski, m. pl. kar pri česanju odpade, der Striegelmist ( z. B. die ausgestriegelten Pferdehaare), C.
  23. očesnáti, -ȃm, vb. pf. mit Knoblauch würzen, Cig.
  24. očę̑snik, m. der Augenzahn, C.
  25. očę́tən, -tna, adj. Vater-, väterlich, V.-Cig.; očę̑tna dežela, Preš.; očetna hiša, LjZv.; v očetnem jeziku, Levst. (Zb. sp.); očetna ("očetina") ljubezen, Krelj; pod očetno ("očetino") oblastjo, Dict.; — nam. očetnji. (?)
  26. očę́tin, adj., Dict., Krelj; pogl. očetnji.
  27. očetína, f. das väterliche Erbe, C., Z.
  28. očetı̑nstvọ, n. das väterliche Erbe, Cig.
  29. očetnína, f. 1) das väterliche Erbe, M.; — 2) das Vaterland, M.
  30. očetnı̑nski, adj. vaterländisch, heimatlich, Cig.
  31. očetnjȃva, f. das Vaterland, Cig., Jan., M., Valj. (Rad).
  32. očę̑tnji, adj. des Vaters, väterlich, (očetji) Mur.; — prim. očeten.
  33. očę́tov, adj. des Vaters.
  34. očetovína, f. das väterliche Gut, Z.; — = domačija, C.
  35. očę́tovski, adj. väterlich; očetovska ljubezen; po očetovsko skrbeti za koga, sich jemandes väterlich annehmen.
  36. očę́tovstvọ, n. die Vaterschaft, Cig., Jan.
  37. očę̑tstvọ, n. 1) die Vaterschaft, (očestvo) Cig.; — 2) = domovina, (očestvo) Cig., Valj. (Rad).
  38. óčev, adj. = očetov, C., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.), Štrek.; očevi črevlji, Cig.
  39. očevídən, -dna, adj. = očividen, Jan., Cig. (T.).
  40. očevína, f. 1) das väterliche Erbe, das Patrimonium, Cig., Jan., C., ogr.- M., Zora; — 2) die Heimat, C.
  41. óčevski, adj. = očetovski, V.-Cig.
  42. óčevstvọ, n. 1) die Vaterschaft, C.; — 2) das väterliche Erbe, C.; — 3) das Vaterland, C.
  43. očı̑, f. pl. išči pod: oko.
  44. očice, n. dem. oko, pogl. očce, očesce.
  45. očih, m. der Stiefvater, M., C.
  46. ȏčika, m. = očka, Jan.
  47. ǫ́čim, m. der Stiefvater.
  48. očimáti se, -ȃm se, vb. pf. obrasti se z volno ali dlako: ovca je očimana, ako se je po strižnji obrastla, mladenič se je očimal, ako mu prvi puh osuje brado ( prim. laško: cimare, Tuchwolle scheren), Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
  49. ǫ́čimski, adj. stiefväterlich.
  50. ǫ́čin, m. = očim, Meg., vzhŠt., ogr.- C.
  51. óčin, adj. des Vaters, Mur., V.-Cig., Jan., Mik., Trub., Dalm., Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.), Tolm.; Prva duša očina, Npes.-Vraz; očina ljubezen, Skal.- Let.; na očine domove, Vod. (Izb. sp.); besede očine, Jurč.
  52. očína, f. das väterliche Haus, die Heimat, C.; — das Vaterland, Cig., C., Jurč. (Tug.).
  53. očı̑nəc, -nca, m. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Jan.
  54. očı̑nək, -nka, m. očinki = občinki, Dict.- Mik., Cig.
  55. očíniti, -čı̑nim, vb. pf. 1) žito o. = občiniti, Cig.; — 2) jed o. = začiniti, C.
  56. očínjati, -am, vb. impf. = občinjati, Cig.
  57. očı̑nski, adj. väterlich, Habd.- Mik., Mur., Cig., ogr.- M.
  58. očı̑nstvọ, n. 1) das väterliche Erbe, Alas., Cig., Jan., Dalm.- M., Svet. (Rok.); cesarsko o., die Cameralgüter, C.; — 2) = očetovstvo, die Vaterschaft, Cig., Jan., C.
  59. očìst, -čísta, m. der Ziest (stachys recta), po kočevsko: das Lauterkraut, Mik. (V. Gr. II. 12.); — das Gliedkraut (sideritis montana), Cig., Medv. (Rok.); eine Art Ehrenpreis (veronica), Josch.
  60. očı̑sta, f. = očistba, Jan.
  61. očı̑stba, f. die Reinigung, V.-Cig.
  62. očı̑stək, -stka, m. = obračun, die Abrechnung, DZ.
  63. očístən, -stna, adj. Reinigungs-: očı̑stni dar, das Reinigungsopfer, Cig.
  64. očistíłən, -łna, adj. Reinigungs-, DZ.
  65. očistíšče, n. das Fegefeuer, C.
  66. očistı̑təv, -tve, f. die Reinigung, die Purification, Jan.
  67. očístiti, -čı̑stim, vb. pf. reinigen; o. kaj česa; madežev o., entflecken; — purgieren, laxieren, Cig.; — läutern: o. zlato, Cig.; raffinieren, Cig., Jan.; — dušo o., die Seele entsündigen, Cig.; o. od pregrehe, Ravn.- Mik.; — o. se, sich rechtfertigen, Cig., Jan.
  68. očiščalíšče, n. der Reinigungsort, Cig., Jan.
  69. očiščálọ, n. das Reinigungsmittel, Cig.
  70. očíščanje, n. das Reinigen.
  71. očíščati, -am, vb. impf. ad očistiti; reinigen, läutern, raffinieren.
  72. očiščávanje, n. die Reinigung, M.; o. blažene device Marije, C.
  73. očiščávati, -am, vb. impf. = očiščevati: gobavci se očiščavajo, Ravn.- Valj. (Rad).
  74. očíščavəc, -vca, m. der Reiniger, der Läuterer, Cig.; — der Raffineur, DZ.
  75. očíšče, n. die Augenhöhle, Žnid.
  76. očíščenje, n. die Reinigung, Mur., Cig.
  77. očiščeváłən, -łna, adj. reinigend, Reinigungs-: očiščevȃłna moč, Navr. (Let.).
  78. očiščevalíšče, n. der Reinigungsort, ZgD.
  79. očiščevȃłnica, f. die Reinigungsanstalt, Jan. (H.); die Raffinerie, DZ.
  80. očiščeválọ, n. das Reinigungsmittel, C., Ravn.
  81. očiščevȃnje, n. das Reinigen.
  82. očiščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad očistiti; reinigen, läutern, raffinieren.
  83. očiščevȃvəc, -vca, m. der Reiniger, Cig., M.
  84. očiščevȃvka, f. die Reinigerin, M.
  85. očı̑t, adj. offenbar, Cig., Jan., Cig. (T.); kar svet ima zdaj skrito, bo enkrat vse očito, Mur.; očito izpričevati, Dalm.; — augenscheinlich, evident, deutlich, Mur., Cig., Jan.; očito pravi sv. B., Jsvkr.; — öffentlich, Mur., Cig., Jan.; nikar po noči ni skrivaje, temuč očito pri belem dnevi, Trub.; očito na znanje dati, Trub.
  86. očitáłən, -łna, adj. Vorwürfe enthaltend, C.
  87. očitálọ, n. der gerne Vorwürfe macht, der Tadler, der Mäkler, Cig.
  88. očítanje, n. das Vorwerfen.
  89. 1. očítati, * očı̑tam, vb. impf. 1) vorwerfen, vorhalten; v zobe komu kaj o., einem etwas in den Bart werfen, Cig.; — 2) očitati koga = svariti, Dalm.; — prim. ošteti.
  90. 2. očı̑tati, -am, vb. impf. offenbaren, Preš.
  91. očitȃva, f. der Vorwurf, C.
  92. očítavəc, -vca, m. der Rüger, Cig.
  93. očı̑tba, f. der Vorwurf, M.
  94. očı̑tək, -tka, m. der Vorwurf, die Ausstellung, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Bes., Nov., Let.; storjeni očitki, die gemachten Einwendungen, Levst. (Pril.); o. izreči, bemängeln, Levst. (Nauk); očitke požirati, Vorwürfe hinnehmen müssen, Levst. (Zb. sp.).
  95. očítən, -tna, adj. 1) in die Augen fallend, ansehnlich, stattlich, Cig., Gor.; ni kaj očiten človek, er ist ein unansehnlicher Mann, Cig.; zelo očitna krava, eine recht stattliche Kuh, Ig; kmetska prebivališča, očitna kakor nekdaj grajske pristave, LjZv.; najočitnejša krasotica, LjZv.; — 2) öffentlich; očı̑tna izpoved, die öffentliche Beichte; očiten grešnik, ein öffentlicher Sünder; — 3) offenbar, unverkennbar, evident, augenscheinlich; očitna resnica, die helle Wahrheit, Cig.; o. sovražnik, ein abgesagter Feind, Cig.; očitno gre na dan, es geht ganz deutlich hervor, Navr. (Kop. sp.); očitno je, kakor beli dan, es liegt klar am Tage, Cig.; — 4) offen, aufrichtig, Svet. (Rok.); očitno povedati, Kr., vzhŠt.
  96. ǫ́čiti, -im, vb. impf. = z očesom (popkom) cepiti, oculieren, Tuš. (B.).
  97. očítiti, -ı̑tim, vb. impf. 1) kund thun, Z.; — o. se, sich zeigen, prangen, V.-Cig.; — 2) versinnlichen, V.-Cig.
  98. očı̑tljaj, m. = očitek, Cig.
  99. očítnica, f. die öffentliche Sünderin, Valj. (Rad).
  100. očítnost, f. 1) die Stattlichkeit, Gor.; — 2) die Oeffentlichkeit; — 3) die Augenscheinlichkeit, die Unverkennbarkeit, die Evidenz; — 4) die Offenheit, Kr.

   71.601 71.701 71.801 71.901 72.001 72.101 72.201 72.301 72.401 72.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA