Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (72.097-72.196)

  1. očáški, adj. Patriarchen-, Cig.
  2. očȃštvọ, n. das Patriarchenthum, das Patriarchat, Cig., Slom.
  3. ọ̑čce, n. das Auglein, Valj. (Rad); óčce, Štrek.; das Rebenauge (očice), Dict.
  4. óče, -ę́ta, m. der Vater; stari o., der Großvater; duhovni o., der geistliche Vater (eines primicierenden Priesters), Št.; krušni o., der Pflegevater; cerkveni očetje, die Kirchenväter, Cig., Jan., nk.; veliki o. = starejšina, C.; krstni o. = boter, ogr.- C.
  5. ọ̑čəc, -čca, m. der Zahntrost, rother Augentrost (euphrasia odontites), Cig., Medv. (Rok.).
  6. očę̑da, f. die Reinigung, M.
  7. očę̑dək, -dka, m. 1) die Reinigung, Mur.; — 2) die Entleerung, Cig.; prst se bo sprijemala s telesnimi očedki, Cv.; — 3) očedki, der Schmutz, C.
  8. očę́diti, -čę̑dim, vb. pf. 1) säubern, putzen, reinigen; — 2) o. se, sich der Excremente entledigen, sich entleeren, sich erleichtern, Cig., Jan.
  9. očedı̑tva, f. die Säuberung, die Reinigung, C.
  10. očéhati, -am, vb. pf. = očesati, Habd.- Mik.
  11. očę́jati, -am, vb. impf. ad očediti; säubern, C.
  12. očejeváti, -ȗjem, vb. impf. = očejati, säubern, Jan., M.
  13. ọ̑čək, -čka, m. das Äuglein, Kr.
  14. očȇlje, n. die Stirngegend, Cig. (T.); — die Fronte, Jan.; die Façade, Nov.
  15. očeljustáti, -ȃm, vb. pf. o. koga, von jemandem etwas klatschen, Cig.
  16. 1. ọ̑čən, -čna, adj. = očesen, Jan., C.
  17. 2. óčən, -čna, adj. väterlich, Meg.; na očnem stolu sedeti, Zv.
  18. očenàš, -náša, m. 1) das Vaterunser; — 2) das Paternoster, der Rosenkranz, Notr.- M., Z., Ist..
  19. očenȃšəc, -šca, m. dem. očenaš, Jurč.
  20. očenȃšək, -ška, m. dem. očenaš; — tudi: das Paternoster, der Rosenkranz, BlKr.- M.
  21. očę̑sast, adj. augenförmig, Cig.
  22. očésati, -čę́šem, vb. pf. 1) ringsum abreißen: veje z drevesa, drevo o., Habd., Z.; — 2) auskämmen, ausstriegeln, Cig.
  23. očę̑sce, n. dem. oko; 1) das Äuglein; očesca, die Nebenaugen der Insecten, Cig. (T.); — 2) das Rebenauge, Pohl. (Km.); — 3) cinovo o., der Zinntropfen, DZ.
  24. očę̑sən, -sna, adj. Augen-; očesna bolezen, die Augenkrankheit; očesna leča, die Augenlinse, Cig. (T.).
  25. očę́siti, -ę̑sim, vb. impf. = očiti, C.
  26. očę̑ski, m. pl. kar pri česanju odpade, der Striegelmist ( z. B. die ausgestriegelten Pferdehaare), C.
  27. očesnáti, -ȃm, vb. pf. mit Knoblauch würzen, Cig.
  28. očę̑snik, m. der Augenzahn, C.
  29. očę́tən, -tna, adj. Vater-, väterlich, V.-Cig.; očę̑tna dežela, Preš.; očetna hiša, LjZv.; v očetnem jeziku, Levst. (Zb. sp.); očetna ("očetina") ljubezen, Krelj; pod očetno ("očetino") oblastjo, Dict.; — nam. očetnji. (?)
  30. očę́tin, adj., Dict., Krelj; pogl. očetnji.
  31. očetína, f. das väterliche Erbe, C., Z.
  32. očetı̑nstvọ, n. das väterliche Erbe, Cig.
  33. očetnína, f. 1) das väterliche Erbe, M.; — 2) das Vaterland, M.
  34. očetnı̑nski, adj. vaterländisch, heimatlich, Cig.
  35. očetnjȃva, f. das Vaterland, Cig., Jan., M., Valj. (Rad).
  36. očę̑tnji, adj. des Vaters, väterlich, (očetji) Mur.; — prim. očeten.
  37. očę́tov, adj. des Vaters.
  38. očetovína, f. das väterliche Gut, Z.; — = domačija, C.
  39. očę́tovski, adj. väterlich; očetovska ljubezen; po očetovsko skrbeti za koga, sich jemandes väterlich annehmen.
  40. očę́tovstvọ, n. die Vaterschaft, Cig., Jan.
  41. očę̑tstvọ, n. 1) die Vaterschaft, (očestvo) Cig.; — 2) = domovina, (očestvo) Cig., Valj. (Rad).
  42. óčev, adj. = očetov, C., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.), Štrek.; očevi črevlji, Cig.
  43. očevídən, -dna, adj. = očividen, Jan., Cig. (T.).
  44. očevína, f. 1) das väterliche Erbe, das Patrimonium, Cig., Jan., C., ogr.- M., Zora; — 2) die Heimat, C.
  45. óčevski, adj. = očetovski, V.-Cig.
  46. óčevstvọ, n. 1) die Vaterschaft, C.; — 2) das väterliche Erbe, C.; — 3) das Vaterland, C.
  47. očı̑, f. pl. išči pod: oko.
  48. očice, n. dem. oko, pogl. očce, očesce.
  49. očih, m. der Stiefvater, M., C.
  50. ȏčika, m. = očka, Jan.
  51. ǫ́čim, m. der Stiefvater.
  52. očimáti se, -ȃm se, vb. pf. obrasti se z volno ali dlako: ovca je očimana, ako se je po strižnji obrastla, mladenič se je očimal, ako mu prvi puh osuje brado ( prim. laško: cimare, Tuchwolle scheren), Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
  53. ǫ́čimski, adj. stiefväterlich.
  54. ǫ́čin, m. = očim, Meg., vzhŠt., ogr.- C.
  55. óčin, adj. des Vaters, Mur., V.-Cig., Jan., Mik., Trub., Dalm., Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.), Tolm.; Prva duša očina, Npes.-Vraz; očina ljubezen, Skal.- Let.; na očine domove, Vod. (Izb. sp.); besede očine, Jurč.
  56. očína, f. das väterliche Haus, die Heimat, C.; — das Vaterland, Cig., C., Jurč. (Tug.).
  57. očı̑nəc, -nca, m. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Jan.
  58. očı̑nək, -nka, m. očinki = občinki, Dict.- Mik., Cig.
  59. očíniti, -čı̑nim, vb. pf. 1) žito o. = občiniti, Cig.; — 2) jed o. = začiniti, C.
  60. očínjati, -am, vb. impf. = občinjati, Cig.
  61. očı̑nski, adj. väterlich, Habd.- Mik., Mur., Cig., ogr.- M.
  62. očı̑nstvọ, n. 1) das väterliche Erbe, Alas., Cig., Jan., Dalm.- M., Svet. (Rok.); cesarsko o., die Cameralgüter, C.; — 2) = očetovstvo, die Vaterschaft, Cig., Jan., C.
  63. očìst, -čísta, m. der Ziest (stachys recta), po kočevsko: das Lauterkraut, Mik. (V. Gr. II. 12.); — das Gliedkraut (sideritis montana), Cig., Medv. (Rok.); eine Art Ehrenpreis (veronica), Josch.
  64. očı̑sta, f. = očistba, Jan.
  65. očı̑stba, f. die Reinigung, V.-Cig.
  66. očı̑stək, -stka, m. = obračun, die Abrechnung, DZ.
  67. očístən, -stna, adj. Reinigungs-: očı̑stni dar, das Reinigungsopfer, Cig.
  68. očistíłən, -łna, adj. Reinigungs-, DZ.
  69. očistíšče, n. das Fegefeuer, C.
  70. očistı̑təv, -tve, f. die Reinigung, die Purification, Jan.
  71. očístiti, -čı̑stim, vb. pf. reinigen; o. kaj česa; madežev o., entflecken; — purgieren, laxieren, Cig.; — läutern: o. zlato, Cig.; raffinieren, Cig., Jan.; — dušo o., die Seele entsündigen, Cig.; o. od pregrehe, Ravn.- Mik.; — o. se, sich rechtfertigen, Cig., Jan.
  72. očiščalíšče, n. der Reinigungsort, Cig., Jan.
  73. očiščálọ, n. das Reinigungsmittel, Cig.
  74. očíščanje, n. das Reinigen.
  75. očíščati, -am, vb. impf. ad očistiti; reinigen, läutern, raffinieren.
  76. očiščávanje, n. die Reinigung, M.; o. blažene device Marije, C.
  77. očiščávati, -am, vb. impf. = očiščevati: gobavci se očiščavajo, Ravn.- Valj. (Rad).
  78. očíščavəc, -vca, m. der Reiniger, der Läuterer, Cig.; — der Raffineur, DZ.
  79. očíšče, n. die Augenhöhle, Žnid.
  80. očíščenje, n. die Reinigung, Mur., Cig.
  81. očiščeváłən, -łna, adj. reinigend, Reinigungs-: očiščevȃłna moč, Navr. (Let.).
  82. očiščevalíšče, n. der Reinigungsort, ZgD.
  83. očiščevȃłnica, f. die Reinigungsanstalt, Jan. (H.); die Raffinerie, DZ.
  84. očiščeválọ, n. das Reinigungsmittel, C., Ravn.
  85. očiščevȃnje, n. das Reinigen.
  86. očiščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad očistiti; reinigen, läutern, raffinieren.
  87. očiščevȃvəc, -vca, m. der Reiniger, Cig., M.
  88. očiščevȃvka, f. die Reinigerin, M.
  89. očı̑t, adj. offenbar, Cig., Jan., Cig. (T.); kar svet ima zdaj skrito, bo enkrat vse očito, Mur.; očito izpričevati, Dalm.; — augenscheinlich, evident, deutlich, Mur., Cig., Jan.; očito pravi sv. B., Jsvkr.; — öffentlich, Mur., Cig., Jan.; nikar po noči ni skrivaje, temuč očito pri belem dnevi, Trub.; očito na znanje dati, Trub.
  90. očitáłən, -łna, adj. Vorwürfe enthaltend, C.
  91. očitálọ, n. der gerne Vorwürfe macht, der Tadler, der Mäkler, Cig.
  92. očítanje, n. das Vorwerfen.
  93. 1. očítati, * očı̑tam, vb. impf. 1) vorwerfen, vorhalten; v zobe komu kaj o., einem etwas in den Bart werfen, Cig.; — 2) očitati koga = svariti, Dalm.; — prim. ošteti.
  94. 2. očı̑tati, -am, vb. impf. offenbaren, Preš.
  95. očitȃva, f. der Vorwurf, C.
  96. očítavəc, -vca, m. der Rüger, Cig.
  97. očı̑tba, f. der Vorwurf, M.
  98. očı̑tək, -tka, m. der Vorwurf, die Ausstellung, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Bes., Nov., Let.; storjeni očitki, die gemachten Einwendungen, Levst. (Pril.); o. izreči, bemängeln, Levst. (Nauk); očitke požirati, Vorwürfe hinnehmen müssen, Levst. (Zb. sp.).
  99. očítən, -tna, adj. 1) in die Augen fallend, ansehnlich, stattlich, Cig., Gor.; ni kaj očiten človek, er ist ein unansehnlicher Mann, Cig.; zelo očitna krava, eine recht stattliche Kuh, Ig; kmetska prebivališča, očitna kakor nekdaj grajske pristave, LjZv.; najočitnejša krasotica, LjZv.; — 2) öffentlich; očı̑tna izpoved, die öffentliche Beichte; očiten grešnik, ein öffentlicher Sünder; — 3) offenbar, unverkennbar, evident, augenscheinlich; očitna resnica, die helle Wahrheit, Cig.; o. sovražnik, ein abgesagter Feind, Cig.; očitno gre na dan, es geht ganz deutlich hervor, Navr. (Kop. sp.); očitno je, kakor beli dan, es liegt klar am Tage, Cig.; — 4) offen, aufrichtig, Svet. (Rok.); očitno povedati, Kr., vzhŠt.
  100. ǫ́čiti, -im, vb. impf. = z očesom (popkom) cepiti, oculieren, Tuš. (B.).

   71.597 71.697 71.797 71.897 71.997 72.097 72.197 72.297 72.397 72.497  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA