Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (7.201-7.300)

  1. četrtína, f. das Viertel ( pos. v računstvu): tri četrtine, deset četrtin.
  2. četrtı̑nək, -nka, m. 1/4 mernika, Dict.
  3. četrtı̑njak, m. das Startinfass, ein zehn Eimer (1/4 Fuder) haltendes Fass, Št.
  4. četrtı̑nka, f. das Viertel; — der vierte Theil des Maßes f. trockene Dinge, Cig.; 1/4 Metzen, Svet. (Rok.), jvzhŠt.; (1/4 mernika, Lašče- Levst. [Rok.]).
  5. četrtı̑nski, adj. Viertel-: četrtinsko zemljišče, eine Viertelhube, Levst. (Nauk); — četrtinska oblika, das Quartformat, Raič ( Let.).
  6. četŕtiti, -tȓtim, vb. impf. viertheilen, Mur., Cig.; nekatere je razsekal in četrtil, Bas.
  7. četrtlẹ́tən, -tna, adj. vierteljährig, Cig., Jan., nk.
  8. četrtlẹ̑tje, n. das Vierteljahr, Cig., Jan., nk.
  9. četrtlẹ̑tnik, m. die Vierteljahrsschrift, Cig., Jan.
  10. četrtníca, f. 1) das Viertel, das Quart, Cig.; Pretekla je stoletja četrtnica, Preš.; — 1/4 mernika, Kras, Gor.; — 2) das Quartanfieber, Dict., Guts., Jarn., Cig.
  11. četrtník, m. 1) der Viertelhauptmann, Cig.; — 2) der Viertelkreis, Cig. (T.); der Quadrant, Jes.
  12. četrtnják, m. der Viertelhufner, der Viertelbauer, Cig., Jan., M.
  13. četrtodnę̑vnica, f. das Quartanfieber, Cig.
  14. četrtogǫ̑rje, n. das Quartärgebirge ( geogr.), Cig. (T.).
  15. četrtogǫ̑rski, adj. Quartär-, Cig. (T.).
  16. četrtovȃnje, n. die Viertheilung, Mur.
  17. četrtováti, -ȗjem, vb. impf. viertheilen, Mur.
  18. četrtúrən, -rna, adj. viertelstündig, Cig.
  19. četvę̑r, m. der Vorspann (mit zwei Zugthieren), M., BlKr.; tudi: čétver.
  20. četvę̑r, f. das Viergespann, Jarn., Cig., Jan.; v četver se voziti, vierspännig fahren, Str.; v čétver, Lašče- Erj. (Torb.).
  21. četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).
  22. četverák, m. das Vierkreuzerstück, Kras.
  23. četvę̑rčast, adj. tetraedrisch, Cig. (T.).
  24. četvę̑rčək, -čka, m. der Vierling: četverčki, Vierlinge, Mur., Cig., C.
  25. čətvę̑rčič, m. 1) = četverček, C.; — 2) na č. (čveterčič) stati, auf allen vieren stehen, Dol.
  26. četvę̑rəc, -rca, m. das Tetraeder, Cig. (T.), C.
  27. četvę̑rək, -rka, m. 1) etwas Vierfaches, z. B. vierdrähtiger Zwirn, Mur.; — 2) das Quartformat, C.
  28. četvę̑rən, -rna, adj. 1) vierfältig; četverna nit; — ( chem.) quaternär, h. t.- Cig. (T.); — 2) Vorspann-: četverno oje, Ip.
  29. četvę̑rica, f. eine Zahl von vier Personen oder Sachen: č. konj, Habd., Cig., nk.; na vrtu je sedela četverica srečnih ljudi, Str.; — po četverici hoditi, auf allen vieren gehen, Mur., Cig., Met., Lašče- Erj. (Torb.); po četvericah, C.; — die Quaterne ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  30. četverílọ, n. die Vorspannstange, Gor.
  31. četverína, f. das Vierfache, Cig.; — das Viergespann, Met.; č. (čveterina) volov, Dol.
  32. četvę́riti, -ę̑rim, vb. impf. 1) mit einem Viergespann fahren, ackern u. dgl., Jarn., V.-Cig., C., Bes.; — 2) mit einem Zweigespann Vorspann leisten: šel je četverit, Skrilje, Lašče- Erj. (Torb.), Notr., BlKr.; — 3) viertheilen, Z., SlN.
  33. četvę̑rka, f. 1) der Vierer, die Vier, Mur., Cig., Jan., Met.; — 2) das Quartformat, Cig., Jan., nk.; — 3) die Quadrille, C.
  34. četvę̑rnat, adj. vierfältig.
  35. četvę̑rnica, f. die Vorspannkette, Cig.; — les, ob kateri sta vprežena vola, ki gresta četverit, Sv. Križ (Ip.)- Erj. (Torb.).
  36. četvę̑rnik, m. 1) der Vorspanner, Cig.; — 2) die Vorspannstange (kol s kljuko na koncu, s katerim se z voli četveri), Gor.
  37. četverobȓdje, n. die Vierhügelplatte (v možjanih), Erj. (Som.).
  38. četverocẹ̀p, -cẹ́pa, m. der Zwillich, C.
  39. četverocẹ́pən, -pna, adj. vierspaltig, Cig.
  40. četveročlẹ̀n, -člẹ́na, adj. viergliedrig, nk.; četveročleni (hrošči), viergliedrige Käfer, Erj. (Ž.).
  41. četveročlẹ̑nəc, -nca, m. 1) das Quadrinom ( math.), Cig. (T.); — 2) hrošči četveročlenci, viergliedrige Käfer (tetramera), Cig. (T.).
  42. četverodẹ́łən, -łna, adj. viertheilig, Cig., Jan.
  43. četveroglásən, -sna, adj. vierstimmig: četveroglasno petje, Cig., Jan., nk.
  44. četveroglàv, -gláva, adj. vierköpfig, Jan.
  45. četverokolę́sən, -sna, adj. vierräderig, Cig.
  46. četverokòt, -kǫ́ta, m. das Viereck, nk.
  47. četverokǫ̑təc, -tca, m. das Viereck, Cig.
  48. četverokǫ́tən, -tna, adj. viereckig, tetragonal, Cig. (T.), Jan., nk.
  49. četverokǫ̑tje, n. = četverokotnik, Cig., Jan.
  50. četverokǫ̑tnik, m. das Viereck, das Tetragon, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  51. četverokrȃtnik, m. das Vierfache, DZ.
  52. četverolìst, -lísta, adj. vierblättrig, Jan.
  53. četverolístən, -stna, adj. vierblättrig, Cig.
  54. četveromèr, -mę́ra, m. = tetrameter (neki verz iz štirih ali osmih stop), Cig., Jan.
  55. četveromę̑rje, n. = četveromer, Cig. (T.).
  56. četveronòg, -nǫ́ga, adj. vierfüßig.
  57. četveronogàt, -áta, adj. vierfüßig.
  58. četveronǫ̑žəc, -žca, m. der Vierfüßler, Cig., Jan., nk.
  59. četveroǫ́gəłn, * -gəłna, adj. viereckig; — Quader-: četveroogelni peščenjak, der Quadersandstein, Cig. (T.).
  60. četveroǫ́gəłnik, * m. das Viereck, Cig.
  61. četverooglàt, -áta, adj. viereckig.
  62. četveroòk, -ǫ́ka, adj. vieräugig, Cig.
  63. četveroǫ́stən, -tna, adj. vierspitzig, Cig.
  64. četveropáłčən, -čna, adj. vierzöllig, Cig.
  65. četveropę́dən, -dna, adj. vier Spannen messend, Cig.
  66. četveroperę́sən, -sna, adj. vierblättrig: četveroperesna deteljica, Erj. (Torb.).
  67. četveropljučnják, m., pl. -aki, tetrapneumones ( zool.), Cig. (T.).
  68. četveroplòsk, -plǫ́ska, adj. vierflächig, Cig. (T.).
  69. četveroploščnják, m. das Vierflach, Cig.
  70. četverorę́dən, -dna, adj. vierreihig, Cig.
  71. četveroròb, -rǫ́ba, adj. vierkantig, Cig. (T.).
  72. četveroròg, -rǫ́ga, m. der Kofferfisch (ostracion), Erj. (Z.).
  73. četveroròk, -rǫ́ka, adj. vierhändig, Cig., Jan.; — četveroroke (opice), die Vierhänder, Erj. (Ž.).
  74. četveroslǫ́včən, -čna, adj. viersilbig, Jan.
  75. četverospẹ̀v, -spẹ́va, m. das Quartett, Cig., Jan., nk.
  76. četverostǫ̑pje, n. die Tetrapodie, Cig. (T.).
  77. četverostràn, -strána, adj. vierseitig, Cig., Jan., Cig. (T.).
  78. četverostránski, adj. = četverostran, Jan.
  79. četverostròk, -strǫ́ka, adj. vierfach, Cig.
  80. četverostrùn, -strúna, adj. viersaitig: četverostruno glasbeno orodje, das Tetrachord, Cig.
  81. četverovẹ́jən, -jna, adj. vierästig, Cig.
  82. četverovésəłn, -səłna, adj. vierruderig, Cig.
  83. četverovésəłnica, f. ladja č., der Vierruderer, Cig.
  84. četverovprę̑ga, f. = četver, das Viergespann, Zv.
  85. četverovprę́žən, -žna, adj. vierspännig, Jan., nk.
  86. četverovŕstən, -tna, adj. vierzeilig, Cig. (T.).
  87. četverovȓstje, n. die Vierzeile, Šol.
  88. četverovȓstnica, f. ein vierzeiliges Liedchen, Zv.
  89. četverovȓstnik, m. ječmen č., vierzeilige Gerste, Cig.
  90. četverozlǫ́žən, -žna, adj. viersilbig, Cig.
  91. četverozòb, -zǫ́ba, adj. vierzähnig, vierzackig, Cig.
  92. četverozvę̑zje, n. die Quadrupelallianz, Cig.
  93. četvę̑rstvọ, n. die Tetradik ( math.), Cig. (T.).
  94. četvor ..., ( hs.), pogl. četver ...
  95. četvrt ..., išči pod četrt ...
  96. číčerka, f. die Kichererbse (cicer arietinum), Cig., Jan., Dol.; razen krompirja in presnine kuhalo se je mnogo puste čičerke, LjZv.; — prim. it. cece, cicerchia, Mik. (Et.).
  97. čı̑gar, pron. rel. wessen; blagor mu, čigar svest je Bog, Ravn.; čigar si bodi, wessen immer es sein mag, Met.
  98. čigȃvər, * pron. poss. rel. indecl. = čigar, Mik., Rib.- Cv.; po čigaver ("čegaver") njivah je toča požela, ta ni dosti pridelal, Levst. (Sl. Spr.).
  99. čigȃvəršən, * -šna, adj. = čigaver, Cv.
  100. čígər, -gra, m. der Tresterwein, C., Valj. (Rad); — prim. madž. csiger.

   6.701 6.801 6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501 7.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA