r (72.001-72.100)

72001. obzę̑məljski, adj. obzemeljsko morje = vesoljno m., das Weltmeer, Jes.
72002. obzı̑d, m. die Futtermauer, die Mantelmauer, Cig. (T.); o. iz rezanega kamena, die Quadernverkleidung, DZ.
72003. obzídati, -am, vb. pf. ummauern, mit einer Mauer umgeben; — mit einer Mauer füttern oder verkleiden, Cig.
72004. obzidávati, -am, vb. impf. = obzidovati.
72005. obzı̑dək, -dka, m. die Ringmauer, C.; — das Mauergeländer, Jan.; ob kraju je bil obzidek do prs človeku, Ravn.
72006. obzídən, -dna, adj. an (längs) der Mauer befindlich: o. jarek, Spom.
72007. obzidína, f. die Ringmauer, C.
72008. obzı̑dje, n. 1) die Ringmauer, Cig., Jan.; die Befestigungsmauern (einer Stadt), Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Futtermauern, Cig.
72009. obzidováti, -ȗjem, vb. impf. ad obzidati; ummauern.
72010. obzíniti, -zı̑nem, vb. pf. den Mund nach etwas öffnen: dete zizek obzine, C.; kdor veliko obzine, malo požre, Cig.; — sich anzueignen versuchen: Moj dohodek je obzinil, Rad bi mene izpodrinil, Levst. (Zb. sp.).
72011. obzízančič, m. ein entwöhntes (abgespentes) Kind, C.
72012. obzízati, -am, vb. pf. 1) absaugen, Z.; — 2) o. se, abgespent werden, C.; obzizan, der Mutterbrust entwöhnt, abgespent, C.
72013. obznanílọ, n. = oznanilo, die Verlautbarung, Z.
72014. obznániti, -znȃnim, vb. pf. = oznaniti, verlautbaren, M., Z.
72015. obznánjati, -am, vb. impf. ad obznaniti, Z.
72016. obznanjénje, n. = oznanjenje, die Verkündigung, kajk.- Valj. (Rad).
72017. obzóbati, -zǫ́bljem, vb. pf. ringsum (die Beeren u. dgl.) abessen: grozd o.
72018. obzǫ̑bək, -bka, m. der entbeerte Traubenkamm, Cig.
72019. obzvȃnjati, -am, vb. impf. ad obzvoniti; durch das Läuten ankündigen, Z.; o. hudo vreme, Let.; — o. koga, jemandem die Zügenglocke läuten, Dol.
72020. obzvoníti, -ím, vb. pf. mit dem Läuten etwas ankündigen: o. prihod komu, Vrt.
72021. obžȃgati, -am, vb. pf. rund herum absägen o. ansägen; — besägen, Cig.
72022. obžagováti, -ȗjem, vb. impf. ad obžagati.
72023. obžáliti, -im, vb. pf. betrüben, Mur.; kränken, beleidigen, C.
72024. obžalovánəc, -nca, m. der Bedauerte, Cig.
72025. obžalovȃnje, n. das Beklagen, das Bedauern.
72026. obžalováti, -ȗjem, I. vb. impf. betrauern, bedauern; o. grehe, bereuen; — II. vb. pf. obžálovati, die Trauer beenden: oče, vsaj toliko počakajmo, da obžálujemo po materi, LjZv.
72027. obžę́ti, -žánjem, vb. pf. die Spitzen des Getreides mit der Sichel beschneiden: žito o., Z.
72028. obžgánəc, -nca, m. ein angebranntes Stück Holz, C.
72029. obžgáti, -žgèm, vb. pf. ringsum abbrennen o. anbrennen, umbrennen; o. hlod.
72030. obžígati, -am, vb. impf. ad obžgati; o. hlode.
72031. obžíliti, -žı̑lim, vb. pf. beädern, Cig.
72032. obžiljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obžiliti, Cig.
72033. obžínjati, -am, vb. impf. ad obžeti, Z.
72034. obžı̑včnica, f. die Nervenscheide, Cig. (T.); ( češ.).
72035. obžvę́nkniti, -žvę̑nknem, vb. pf. umklingen: — v zvoniku zdaj kladivo brenkne, Prikazen ogrodno čudno obžvenkne, Levst. (Zb. sp.).
72036. ōcean, m. vesoljno morje, der Ocean.
72037. ocẹdíti, -ím, vb. pf. abseihen: o. grah, das Wasser von den Erbsen abrinnen lassen, Cig.; — = precediti, durch Seihen reinigen, ausseihen, Cig.; filtrieren, Cig. (T.); — o. se, durch langsames Abrinnen von einer Flüssigkeit befreit werden; povezniti škaf, da se ocedi.
72038. ocę̑htati, -am, vb. pf. 1) abprügeln, Jan.; — 2) betrügen, prellen, Cig., M.
72039. ocẹ̑ja, f. das Seihen, M.
72040. ocẹ́jati, -am, vb. impf. ad ocediti; abseihen; von einem Gegenstande eine Flüssigkeit allmählich abrinnen lassen; o. se, durch langsames Abrinnen von einer Flüssigkeit befreit werden; posoda se oceja; nebo se po malem oceja, es regnet kleinweise, Slom.; — o. se, langsam abrinnen: studenčki se ocejajo v potok, Glas.; sveča se oceja, das Licht fließt, Jan.
72041. ǫ́cəł, -cla, m. der Stahl, Mur., Mik., vzhŠt.
72042. ocẹ̑ł, f. der Stahl, Cig. (T.), Mik., C., kajk., ogr.- Valj. (Rad); tudi: òcẹł, Valj. (Rad); — prim. stsl. ocêlь, novogr. ἄτζαλου, stvn. ecchil iz: srlat. acuale, Mik. (Et.).
72043. 1. ocẹ́liti, -im, vb. pf. heilen: o. rane, Jsvkr.
72044. 2. ocẹliti, -im, vb. impf. stählen, Cig. (T.).
72045. ocẹłn, -łna, adj. = jeklen, ob Muri-Caf ( Vest. II. 61.); — ocelno zrnje, Ščav.- C.
72046. ocẹlo, n. = ocel, C.
72047. ocẹ̑na, f. die Würdigung ( z. B. einer Schrift), die Kritik, die Recension, Jan., Cig. (T.), nk.
72048. ocẹnı̑təv, -tve, f. die Würdigung, die Kritik, nk.
72049. ocẹ́niti, -im, vb. pf. schätzen, Z.; dem Werte nach beurtheilen, würdigen, Cig. (T.), nk.; recensieren, nk.
72050. ocẹ́njati, -am, vb. impf. ad oceniti; würdigen, Cig. (T.); recensieren, nk.
72051. ocẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = ocenjati, nk.
72052. ocẹnjevȃvəc, -vca, m. der Kritiker, der Recensent, nk.
72053. ocẹ̀p, -cẹ́pa, m. = cepič, das Pfropfreis, Mur., Pohl. (Km.).
72054. ocẹ̑pati, -pljem, vb. pf. pfropfen, C., M., Danj. (Posv. p.).
72055. ocẹ̑pək, -pka, m. der Knüttel, Cig., Jan., Erj. (Torb.); palice, ocepki, gorjače mu (oslu) plešejo po grbi, Vod. (Izb. sp.); zapoditi koga s polenom ali ocepkom v roci, Levst. (Zb. sp.).
72056. ocẹ́piti, -im, vb. pf. pfropfen, Mur.
72057. 1. ǫ́cət, -cta, m. der Essig, Mur., Jan., Štrek., DZ., Goriš., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); z octom okisana voda, Zv.; — prim. stsl. ocьtъ, got. akeit, lat. acetum, Mik. (Et.).
72058. 2. ǫ́cət, -cta, m. die Ackerkratzdistel (cirsium arvense), Ip.- Erj. (Torb.); — prim. osat. (?)
72059. ǫ́cətən, -tna, adj. Essig-, Jan.; ocetna kislina, die Essigsäure, Cig. (T.).
72060. ocẹ̑vje, n. das Gefäßsystem ( bot.), Cig. (T.).
72061. ocigániti, -ȃnim, vb. pf. prellen, bevortheilen, begaukeln; o. koga za kaj.
72062. ocı̑mək, -mka, m. = klica, mladičica, Mur.
72063. ocímiti, -cı̑mim, vb. pf. o. trte, Reben im Sturzgraben zum Keimen bringen, C.; — o. se, zu sprossen anfangen, Z., C.
72064. óclast, adj. = oclen, Mur.
72065. ocláti, -ȃm, vb. impf. = jekleniti, jekliti, Mur.
72066. oclę̑n, adj. = jeklen, Mur.
72067. ocmȃgati, -am, vb. impf. welken, Kras- Cig.; — prim. osmagati.
72068. ocmȃkati, -am, vb. pf. = ocmokati, Dalm., Bas.
72069. ocmokáti, -ȃm, vb. pf. 1) beklecksen, beschmeißen, Cig.; — 2) abschmatzen.
72070. ocopȃtati, -am, vb. pf. = v copate obuti: ocopatane noge, Jurč.
72071. ǫ̑ctək, -ctəka, m. dem. 2. ocet; die Kratzdistel (cirsium), tudi: die Distel (carduus), ogr.- Erj. (Torb.).
72072. ǫ́ctov, adj. Essig-: o. cvet, der Essiggeist, Jan.
72073. ocvekáti, -ȃm, vb. pf. s cveki obiti, benageln, Cig.
72074. ocvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. abblühen, Mur., Cig., Jan.; — nam. odcvesti.
72075. ocvẹ́tati, -am, vb. impf. ad ocvesti, Cig., Jan., M.
72076. ocvẹtávati se, -am se, vb. impf. = ocvetati, C.
72077. ocvẹ̑tək, -tka, m. die abgefallene Blüte, C.; — prim. ocvesti.
72078. ocvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = ocvesti, Jan. (H.).
72079. ocvətẹ́vati, -am, vb. impf. = ocvetati, Jan. (H.).
72080. ocvətlíčiti, -ı̑čim, vb. pf. mit Blumen schmücken, beblumen, Cig.
72081. ocvítati, -am, vb. impf. ad ocvesti, Mur., Cig., Jan., Mik.
72082. óča, m. = oče; gen. óče, Gor.; očę̑, Mik., Notr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; nemam ne oče ne matere, vzhŠt.; v časti oče nebeskega, Npes.- Pjk. (Črt.); dat. óči, Mik., Notr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; óču, Trub.- Mik., Npes. ( Goriš.)- LjZv.; acc. óčo, Trub.- Mik.; očę̑, Mik., Notr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; loc. óči, Mik., Notr.- Valj. (Rad); kar dobiš po oči, varuj po dnevi in po noči, Npreg.- Notr.; instr. z óčo, Mik.; z očę́m, Notr.- Valj. (Rad); pl. nom. očę̑vi, Stapl.- Mik.; očę̑ve, ogr.- Mik.; gen. očę́v, dat. očę̑vom i. t. d., ogr.- Mik.; — (ocja, Ben.- Kl.); óča, gen. očę́ta i. t. d., vsi pisatelji 15. in 16. stoletja ( prim. Oblak  Let. 1891, 82.), jvzhŠt. i. dr.
72083. očadẹ́ti, -ím, vb. pf. rauchfarbig werden, Jan.
72084. očadíti, -ím, vb. pf. berußen, anrauchen, Cig., C.; očajen, vom Rauch angelaufen, Cig.
72085. očájati, -am, vb. impf. ad očaditi, Z.
72086. očák, m. der Erzvater, der Patriarch; — ein wackerer Hausvater, M.
72087. očakávati, -am, vb. impf. = pričakovati, Notr.
72088. očȃla, n. pl., Jan., Valj. (Rad); pogl. očali.
72089. očȃle, f. pl. = očali, jvzhŠt.
72090. očȃli, m. pl. die Augengläser, die Brille; — prim. it. occhiali, die Brille.
72091. očȃlnica, f. 1) das Brillenfutter, Cig.; — 2) pl. očalnice, = očali, Mur., Jan.
72092. očàn, -ána, m. der Gevatter, C.
72093. očȃnəc, -nca, m. ein wackerer, älterer Hausvater, Kr.; najstarejši vaški očanec je odmolil roženkranc, Jurč.; — der Erzvater, Krelj- M.
72094. očȃnka, f. die Gevatterin, C.
72095. očȃnstvọ, n. 1) das väterliche Erbe, Meg., Dalm.; — 2) das Vaterland, Trub.- Mik.
72096. očȃstvọ, n. 1) das väterliche Erbe, Dict., Kras- Cig., Jan.; očastvo prevzeti, nach dem Vater den Grund übernehmen, Dol.; o. gre od kraja v kraj, die Erbschaft versplittert sich, Cig.; — po očastvu, durch Erbschaft, Vrtov. (Vin.); — 2) das Vaterland, Mur.
72097. očáški, adj. Patriarchen-, Cig.
72098. očȃštvọ, n. das Patriarchenthum, das Patriarchat, Cig., Slom.
72099. ọ̑čce, n. das Auglein, Valj. (Rad); óčce, Štrek.; das Rebenauge (očice), Dict.
72100. óče, -ę́ta, m. der Vater; stari o., der Großvater; duhovni o., der geistliche Vater (eines primicierenden Priesters), Št.; krušni o., der Pflegevater; cerkveni očetje, die Kirchenväter, Cig., Jan., nk.; veliki o. = starejšina, C.; krstni o. = boter, ogr.- C.

   71.501 71.601 71.701 71.801 71.901 72.001 72.101 72.201 72.301 72.401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani