Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (71.897-71.996)

  1. 2. obujálọ, n. = obuvalo, C.
  2. 1. obújati, -am, vb. impf. ad obuditi; auferwecken, Jarn., Cig.; — erwecken, erregen, Cig. (T.), nk.
  3. 2. obújati, -am, vb. impf. = obuvati, Mur.
  4. obujávati, -am, vb. impf. = 1. obujati, erwecken, ogr.- Valj. (Rad).
  5. obȗjək, -jka, m. der Fußlappen, der Schuhfetzen, nav. pl. obujki, Cig., C., BlKr.; — pogl. obojek.
  6. obȗjən, -jna, adj. beiden gehörig, vzhŠt.- C.; (iz obu [= stsl. oboju], kakor: njujen [ Hal.] iz nju [= stsl. jeju]); prim. obudvujen.
  7. obujénje, n. die Erweckung, Cig.
  8. obujeváti, -ȗjem, vb. impf. = 1. obujati, (-dovati) Met.
  9. obujevȃvəc, -vca, m. der Erwecker, (-dovavec) Ravn.- Valj. (Rad).
  10. obȗjka, f. = obujek, BlKr.- DSv.
  11. obȗka, f. der Unterricht, Cig. (T.).
  12. obúlọ, n. die Fußbekleidung, C.
  13. obȗnkati, -am, vb. pf. abprügeln, abbleuen, Cig.; če ga ni obunkala mati, nasekali so ga sosedje, LjZv.
  14. obȗp, m. die Verzweiflung.
  15. obȗpanje, n. die Verzweiflung.
  16. obȗpati, -am, vb. pf. verzweifeln, verzagen; o. nad kom ali nad čim; nad bolnikom o., den Patienten aufgeben, Cig.; (sam s sabo o., Levst. [Zb. sp.]).
  17. obupávati, -am, vb. impf. = obupovati.
  18. obȗpən, -pna, adj. verzweifelt, verzweiflungsvoll, trostlos, Cig., Jan., nk.
  19. obupljìv, -íva, adj. verzagt, Cig., Jan.
  20. obupljívost, f. die Verzagtheit, Cig., Jan.
  21. obȗpnik, m. der Verzweifler, der Hoffnungslose, Cig.
  22. obȗpnost, f. die Trostlosigkeit, der Zustand der Verzweiflung, die Verzagtheit, Cig., Jan.
  23. obupováti, -ȗjem, vb. impf. ad obupati, verzweifeln.
  24. obúsnjati, -am, vb. pf. mit Lederwerk versehen, verledern, V.-Cig.
  25. obustȃva, f. die Einstellung, die Sistierung, Jan., SlN.- C.; o. sklepov, DZ.
  26. obustáviti, -stȃvim, vb. pf. einstellen, hemmen, sistieren, Jan., nk.
  27. obustávljati, -am, vb. impf. ad obustaviti, nk.
  28. obȗstje, n. 1) der Mundsaum, Cig. (T.); — 2) das Mündungsgebiet, Cig. (T.), Jes.
  29. 1. obȗšje, n. die Ohrgegend, Cig. (T.).
  30. 2. obȗšje, n. die Stiefelröhren, C., vzhŠt.
  31. obútalọ, n. = obutel, Mur., Cig., Jan., DZ.; oblačilo in obutalo, Ravn.- Valj. (Rad); nimaš ne obleke ne obutala, Jurč.
  32. obȗtək, -tka, m. 1) = obutel, Cig., C.; — 2) ein behülstes Getreidekorn, C.
  33. obútẹł, f. die Fußbekleidung, die Beschuhung, Habd.- Mik., Jan., C., nk.
  34. obútẹla, f. = obutel, Mik.
  35. obȗtəv, -tve, f. die Beschuhung, Mur., Cig., Jan., Met., Mik.
  36. obȗtež, m. = obutel, C.
  37. obúti, -ȗjem, vb. pf. 1) anziehen (von der Fußbekleidung); o. črevlje, nogavice; (včasi tudi: hlače o., Cig., Gor., Jurč.; nam. obleči); obut (obuven, C.) biti, Schuhe (Stiefel) anhaben; — 2) o. koga, jemandem die Fußbekleidung anlegen: obuti otroka; o. se, die Fußbekleidung anlegen; — o. koga, jemandem die Fußbekleidung verschaffen; o. bosega.
  38. obȗtje, n. = obutel, Cig.
  39. obȗtva, f. = obutev, die Beschuhung, Dict., Cig.
  40. obȗv, f. 1) = obutel, Z.; — 2) der Radschuh, C.
  41. obȗva, f. = obutel, Cig.
  42. obuváč, m. = obuvak, Jan. (H.).
  43. obuvák, m. der Stiefelanzieher, der Stiefelhaken, Mur., Danj.- Mik.
  44. obuválọ, n. die Fußbekleidung, Cig., Jan., M., Goriš.; imam štiri pare obuvala, Svet. (Rok.); imam četvera obuvala, Lašče- Levst. (Rok.).
  45. obúvanje, n. das Anziehen der Fußbekleidung.
  46. obúvati, -am, vb. impf. ad obuti; 1) anziehen (von der Fußbekleidung); o. črevlje, nogavice; — 2) o. koga, jemandem die Fußbekleidung anziehen; — o. koga, jemandem die Beschuhung geben, Cig., Jan.
  47. obuvílọ, n. = obuvalo, Štrek.
  48. obuzdáti, -ȃm, vb. pf. den Zaum anlegen, bezäumen: konja o.; kakor živina obuzdan od neusmiljenih beričev, Bas.; — bezähmen, bändigen, Cig.
  49. obuzdávati, -am, vb. impf. = obuzdovati; bezäumen, den Zaum anlegen.
  50. obuzdováti, -ȗjem, vb. impf. ad obuzdati; bezäumen, Mur.
  51. obvàł, -vála, m. der Verbruch, die Pinge ( mont.), Cig. (T.); — rus.
  52. obvásən, -sna, adj. ums Dorf gelegen, (obvesen) C.
  53. obvdovẹ́ti, -ím, -ẹ̑jem, vb. pf. Witwer oder Witwe werden, (obud-) Vas Krn- Erj. (Torb.).
  54. obvę́kati, -am, vb. pf. beklagen, beweinen, Jan.
  55. obveljáti, -ȃm, vb. pf. Geltung erlangen; njegov nasvet ni obveljal, sein Antrag drang nicht durch, Cig.; njegova je obveljala, er behielt recht, Cig.
  56. obveljȃva, f. das Geltendwerden, der Sieg, Cig.
  57. obveljávati, -am, vb. impf. = obveljevati, C.
  58. obveljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obveljati, Navr. (Kop. sp.).
  59. obvę́niti, -nem, vb. pf. trocken werden, Cig.
  60. obveselı̑telj, m. der Erfreuer, der Tröster, ogr.- Valj. (Rad), Raič ( Nkol.).
  61. obveselíti, -ím, vb. pf. erfreuen, Mur., Cig., ogr.- C.; o. se, = razveseliti se, Trub., Kast.; kmetje se jih niso obveselili, LjZv.; obveselil se je vesoljni svet, Cv.
  62. obveseljìv, -íva, adj. erfreuend, erfreulich, Mur.; mili, dobrotljivi, obveseljivi, kakor solnce, Ravn.
  63. obvesláti, -ȃm, vb. pf. umrudern, Jan.
  64. obvẹstílọ, n. die Benachrichtigung, die Verständigung, nk.
  65. obvẹstíti, -ím, vb. pf. benachrichtigen, nk.; — prim. hs. obavijestiti.
  66. obvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad obvestiti, nk.
  67. obvẹščeváti, -ȗjem, vb. impf. = obveščati, nk.
  68. obvę̑za, f. 1) der Verband (bei Wunden), M., nk.; o. na roki, die Handbinde, Cig.; — 2) die Verpflichtung, C.
  69. obvę́zanost, f. der Zustand, da man verbunden ist, etwas zu thun, die Verpflichtung, nk.
  70. obvę́zati, -žem, vb. pf. 1) herumbinden, umbinden; — bebinden, Cig.; — 2) verbindlich machen: o. koga, C.; verpflichten, nk.; o. se, sich verpflichten, obvezan, verpflichtet, Jan., C., nk.
  71. obvezávati, -am, vb. impf. = obvezovati.
  72. obvę́zən, -zna, adj. 1) Verband-, Jan. (H.); — 2) verbindlich, h. t.- Cig. (T.); o. predmet, obligater Gegenstand, nk.
  73. obvezı̑łnica, f. die Binde: tančice in glavne obvezilnice, Škrinj.
  74. obvezílọ, n. die Bandage (der Aerzte), Cig.
  75. obvezljìv, -íva, adj. verbindlich, Mur.
  76. obvezljívost, f. die Verbindlichkeit, Mur.; — die Obliegenheit, die Verpflichtung, DZ., Levst. (Cest.).
  77. obvę̑znica, f. 1) das Verbandtuch, C.; — 2) die Obligation, Jan., C., nk.; o. državnega posojila, nk.
  78. obvę́znost, f. die Verbindlichkeit, DZ., Nov.
  79. obvezovalíšče, n. der Verbandplatz, Jan. (H.).
  80. obvezováti, -ȗjem, vb. impf. ad obvezati; 1) um etwas herumbinden; — umbinden; rane o.; — 2) verpflichten, nk.; o. se, sich verpflichten, nk.
  81. obvezovȃvəc, -vca, m. der Verbinder.
  82. obvídən, -dna, adj. perspectivisch, Pot.- Cig., Jan.
  83. obvídnost, f. die Perspective, Pot.- Cig., Jan.
  84. obvíjati, -am, vb. impf. ad obviti; umwinden, umwickeln.
  85. obvíkniti, -vı̑knem, vb. pf. 1) üblich werden, Z., Bes., Trst. (Let.); — 2) o. se, sich angewöhnen, C.
  86. obvisẹ́ti, -ím, vb. pf. hängen bleiben; oko na čem obvisi, das Auge bleibt an einem Gegenstande haften, LjZv.; — tudi: obvísẹti, (kar se nav. izgovarja: obvisiti), -vı̑sim, jvzhŠt.
  87. obvíti, -víjem, vb. pf. umwickeln, umwinden.
  88. obvı̑tnica, f. die Umhüllungscurve ( mech.), h. t.- Cig. (T.).
  89. obvládati, -am, vb. pf. = obladati, bewältigen, überwinden, Cig., Jan., nk.
  90. obvlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. = obleči, überziehen, Mur.
  91. obvǫ̑d, m. = obod 1): sam je obtesal hlode, naredil obvod in počasi je zrasla hiša, Bes.; — die Peripherie, Cig.
  92. 1. obvǫ̑dən, -dna, adj. peripherisch, Peripherie-, Cig., Jan.
  93. 2. obvódən, -dna, adj. am Wasser befindlich, nk.
  94. obvọ̑dje, n. das Wassergebiet, Jan.
  95. 1. obvǫ̑dnik, m. der Zirkel: risarski o., Cig.
  96. 2. obvọ̑dnik, m. der Stromanwohner, Jan. (H.).
  97. obvǫ̑hati, -am, vb. pf. = ovohati.
  98. obvohávati, -am, vb. impf. ad obvohati.
  99. obvòj, -vója, m. das um etwas gewundene Band, Cig.
  100. obvółgniti, -nem, vb. pf. Feuchtigkeit anziehen, Jan.

   71.397 71.497 71.597 71.697 71.797 71.897 71.997 72.097 72.197 72.297  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA