r (71.297-71.396)

71297. oblaznẹ́lost, f. die Verrücktheit, SlN.
71298. oblaznẹ́ti, -ím, vb. pf. verrückt werden, närrisch werden, C., Bes., Let.
71299. oblázniti, -nem, vb. pf. 1) = obolzniti, C.; — 2) o. se, auf nüchternen Magen etwas genießen, die Nüchternheit brechen, ( z. B. an Fasttagen), C.
71300. oblázovati, -ujem, vb. impf. umherkriechen: matica oblazuje po skončnici, Levst. (Beč.).
71301. oblazováti se, -ȗjem se, vb. impf. nüchtern etwas genießen, C.; — prim. oblazniti 2).
71302. oblážati se, -am se, vb. impf. nüchtern etwas genießen, C.; — prim. oblazniti 2).
71303. oblažávati, -am, vb. impf. glücklich preisen, Levst. (Zb. sp.).
71304. obláženje, n. 1) die Veredlung, Zora; — 2) die Beglückung, C.
71305. oblaževáłən, -łna, adj. seligmachend, heilbringend, Cig., Jan.
71306. oblaževáti, -ȗjem, vb. impf. 1) veredeln, Cig., Jan.; — 2) beglücken, Cig., Jan.
71307. oblaževȃvəc, -vca, m. der Beseliger, der Heilbringer, Cig., Jan.
71308. oblaževȃvka, f. die Beseligerin, die Heilbringerin, Cig.
71309. oblažíłən, -łna, adj. beseligend, C.
71310. oblážiti, -im, vb. pf. 1) veredeln, Cig., Jan.; o. govor, Zv.; — 2) beseligen, glücklich machen, Cig., Jan.
71311. oblebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. o. koga, jemanden beschnattern, einem etwas aufschwatzen, Cig.
71312. oblẹ̀č, -lẹ́ča, m. die Kleidung, der Anzug, Mur.- Cig., Mik., vzhŠt.
71313. oblẹčávati, -am, vb. impf. = obláčiti, C.
71314. oblẹ̑čək, -čka, m. die Kleidung, C.
71315. oblẹ́či, -lę́čem, vb. pf. 1) (ein Kleid) anlegen, anziehen; o. hlače, suknjo; — 2) ankleiden, bekleiden; otroka o., o. koga v kaj, einem ein Kleid anziehen; oblečen, angekleidet; o. je legel; v svilo oblečen hodi, er geht in Seide gekleidet einher; — o. se, sich ankleiden; v črno se o., Trauerkleider anlegen; v belo oblečen, weiß gekleidet; v kmeta se o., sich als Bauer verkleiden, Cig.; — 3) überziehen: s kožuhovino, z usnjem kaj o., Cig.; — auslegen, fournieren: les o., Cig., Jan.; — 4) obleči se, sich bewölken, Cig., Jan.
71316. oblę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) belagern, blockieren, Mur., Cig., Jan., Krelj; mesto z vojsko o., Dalm.; smrtne bolečine bodo srce oblegle, Jsvkr.; — 2) o. se, sich anschmiegen, passen (o obleki), Cig., Šol.; oblačilo se obleže (liegt gut an), Cig., Svet. (Rok.).
71317. oblẹ̑čnik, m. der Kleiderkasten, C.
71318. oblẹčnína, f. die Bekleidungsgebür, DZ.
71319. oblẹ́dati, -am, vb. impf. ad obledeti; wiederholt blass werden, Jan., Čb.- Valj. (Rad).
71320. 1. oblẹ́dən, -dna, adj. etwas blass, Jan., Dol.; o. obraz, Jurč.
71321. 2. oblę́dən, -dna, adj. 1) närrisch, dumm, Meg., Burg. (Rok.); schwachsinnig, C.; unerfahren, Svet. (Rok.); ti punica obledna! du dummes Mädchen! Gor.; — 2) ausgelassen, muthwillig, frech, Dict., Hip. (Orb.), Mur., C.; obledni razposajenci, Cv.; — in frecher Weise schmarotzend, heißhungrig, C., Savinska dol.; — 3) hoffärtig, C.; stolz, Guts.
71322. obledenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Eis werden, eisig werden, Mur., C.; rastline obledenijo, ako po dežju deževnica po njih zmrzne, vzhŠt.; obledenele rastline, vzhŠt.
71323. oblẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. bleich werden, erblassen; — verschießen (o barvi); obledeli spomini, vergilbte Andenken, Zv.
71324. oblẹdẹ́vati, -am, vb. impf. ad obledeti; erblassen, Jan.
71325. oblę̑dje, n. die Lendengegend, Jan.
71326. oblę̑dnež, m. = obleden človek, M.
71327. oblẹ́dniti, -blẹ̑dnem, vb. pf. = obledeti, M.
71328. oblę́dnost, f. 1) die Dummheit, Gor.; — 2) der Uebermuth, die Ausgelassenheit, die Keckheit, Dict.- Mik., C.; — 3) der Stolz, Guts.
71329. oblẹdúh, m. ein blasser Mensch, Ravn.- Valj. (Rad).
71330. oblę̑ga, f. 1) die Belagerung, Cig., Jan., M., nk.; — 2) das Liegenbleiben, die Bettlägerigkeit, Gor.
71331. oblę́ganje, n. das Belagern, M., nk.
71332. oblẹ́gati, -am, vb. impf. ad obleči (-ležem); 1) belagern, Cig., Jan., M., nk.; mesta o., Ravn., nk.; — 2) o. se, sich anschmiegen, Cig.; trdo oblegajoč se, eng anliegend, Šol.; — 3) (öfter) liegen bleiben, Mur.; — zu erliegen pflegen, Mur.
71333. obləgáti, -lážem, vb. pf. 1) o. koga, von jemandem Lügen erzählen, ihn verleumden, (oblagati) Cig.; — 2) = nalagati, belügen, Mur., Cig., Met.
71334. obləgávati, -am, vb. impf. ad oblegati (-lažem); = leži trositi, verleumden, (oblag-) Trub.- Let. 1891, 149.
71335. oblẹ́gavəc, -vca, m. der Belagerer, Cig., C.
71336. oblę́gniti, -lę̑gnem, vb. pf. belagern, Jan.
71337. obləhkotíti, -ím, vb. pf. erleichtern, lindern, (oblahk-) Mur., Cig.; bčela drugo pri delu oblehkoti, Danj. (Posv. p.).
71338. oblẹ̑k, m. 1) das Kleid, Guts., Mur., C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Rahme, C.; — 3) die Schlossschale, ogr.- C.
71339. oblẹ̑ka, f. die Kleidung, der Anzug; pražnja, vsednja, (prazniška, vsakdanja) o.; obleka ne stori človeka, jvzhŠt.
71340. oblẹ́kati, -am, vb. impf. = oblačiti, C.
71341. oblékovəc, -vca, m. zelena orehova lupina, Lašče- Erj. (Torb.); (menda nam. oblakovec).
71342. oblẹ̀n, -lẹ́na, m. die abgestreifte Schlangenhaut, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
71343. 1. oblẹ́niti se, -lẹ̑nim se, vb. pf. = obleviti se, sich häuten, Staro Sedlo, Cerovo ( GBrda)- Erj. (Torb.).
71344. 2. oblẹníti se, -ím se, vb. pf. träge werden, Mur.
71345. oblẹ̑pək, -pka, m. das Pflaster, Jan.
71346. oblepeníti se, -ím se, vb. pf. sich belauben, Cig.
71347. oblẹpíti, -ím, vb. pf. umkleben, Cig.; — bekleben, Jan.
71348. oblẹpȏtək, -tka, m. die Zierde, Guts. (Res.).
71349. oblẹpotíti, -ím, vb. pf. verschönern, Mur.
71350. oblẹ̑pšati, -am, vb. pf. = olepšati, Mur.
71351. oblẹ̀s, -lẹ́sa, m. der Büchsenschaft, Mur., Cig.; puškni o., Vod. (Pes.).
71352. oblẹ́sati, -am, vb. pf. schäften, Mur.
71353. oblẹsenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Holz werden; erharten, Jan.; — erstarren, Z.
71354. oblẹseníti, -ím, vb. pf. holzartig machen: s pretepanjem živini kožo in meso o., Vrtov. (Km. k.).
71355. oblẹ́siti, -im, vb. pf. = oblesati, Z.
71356. oblẹ̑sje, n. der Flintenschaft, Cig.
71357. oblẹ̀sk, -lẹ́ska, m. der Widerschein, C., óblẹsk, kajk.- Valj. (Rad); — das Wetterleuchten, Jan.
71358. oblẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. 1) umkriechen, umschleichen; stari oče je polje oblezel, Z.; — 2) bekriechen, beschleichen, Mur., Cig.
71359. obləstíti, -ím, vb. pf. überlisten, ( perf. "oblástil sem") Lašče- Levst. (M.).
71360. oblèt, -lę́ta, m. der Umflug, Cig.
71361. oblẹ́tanje, n. das Umfliegen, M.
71362. oblẹ́tati, I. vb. impf. ad obleteti, oblẹ̑tam; 1) umfliegen, Cig., Jan., M.; — herumlaufen, Cig.; — 2) o. se, sich entblättern, Jan.; — II. vb. pf. oblẹ́tam, mit dem Herumlaufen fertig werden: dolgo oblẹ̑tam, predno vse oblẹ́tam, Valj. (Rad 74, 63.).
71363. obletávati, -am, vb. impf. umfliegen, Mur., Cig., Jan.
71364. oblẹ́tən, -tna, adj. nach einem Jahre stattsindend, annuell, Mur., Cig., Jan., Nov.
71365. obletẹ̑nje, n. das Umfliegen; tudi: obleténje: o. sveta, das Ende der Welt, Gor.
71366. obletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) umfliegen, Cig., Jan., M.; — herumfliegen: Po mizi mu ga ( namr. zlat) zatoči, Da po nji trikrat obleti, Npes.-K.; — 2) fliegend besuchen, befliegen, Cig.; — rdečica jo obleti, Röthe überzieht ihr Gesicht; — = obiti, anwandeln: vse je strah obletel, Ravn.- Mik., C.; — 3) ringsum herabfallen: cvetje je obletelo; — o. se, sich entblättern, das Laub verlieren; drevje se obleti; — tudi: obleteti = o. se: roža obleti, C.; obletel, entlaubt, Cig., Jan.
71367. obletẹ́vati, -am, vb. impf. = obletovati, Jan.
71368. oblẹ̑tnica, f. der Jahrestag, die Jahresfeier, das Anniversarium; o. poroke, smrti, ustanove itd.
71369. obletováti, -ȗjem, vb. impf. ad obleteti; 1) umfliegen; — herumfliegen: matica obletuje okolo panja, Levst. (Beč.); — 2) fliegend besuchen, abfliegen; lastovica obletuje znane kraje; — 3) ringsum herabfallen (von den Blättern), Cig., Jan.; — o. se, die Blätter verlieren, sich entblättern; drevje se jeseni obletuje.
71370. oblẹ́vati, -am, vb. impf. = oblivati, ogr.- Valj. (Rad).
71371. oblẹvíti se, -ím se, vb. pf. sich häuten: obleviti se mora raku tudi želodec, Erj. (Izb. sp.).
71372. oblə̀zniti, -nem, vb. pf. = obolzniti, ablecken, M., C.
71373. oblẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad oblesti; 1) umkriechen; — 2) bekriechen, beschleichen.
71374. obléžati, -ím, vb. pf. liegen bleiben; pijanec je padel in obležal na cesti; — abliegen: sadje mora obležati, obležano ( nam. obležalo) sadje, abgelegenes, mürbes Obst, C.
71375. oblę̑žəc, -žca, m. der Belagerer, Hip. (Orb.).
71376. oblę̑žən, -žna, adj. Belagerungs-, Jan. (H.).
71377. obležę́nəc, -nca, m. der Belagerte, Cig., Jan.
71378. obležénje, n. die Belagerung, Dalm.
71379. obležník, m. der Belagerer, Cig.
71380. oblíca, f. 1) ein runder Körper: der Ball, die Kugel, Mur., Cig., Jan., C.; ustavljal je ognjene oblice in puščice, Cv.; — eine rundliche Knolle: krompir v oblicah, gekochte ganze Erdäpfel; — kuhana drobna repa, Goriška ok., Lašče in drugod- Erj. (Torb.), Jarn., Cig., C.; repa v oblicah, Z.; — der Rollstein (kamen, kateri se je v potočni strugi obrusil), Notr.- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — eine runde Erhöhung, Cig.; — 2) die Oranienkirsche, Cig.; — 3) ǫ́blica, die Rundung, Svet. (Rok.).
71381. 1. oblı̑č, m. = obličje, Mur., Cig.
71382. 2. ọ́blič, m. der Hobel; — iz nem.
71383. obličȃj, m. 1) das Gesicht, Mik., kajk.- Valj. (Rad); na obličaj natekniti korelek (larfo), LjZv.; — 2) die Form, Jan., C., kajk.- Valj. (Rad), Zora.
71384. oblíčast, adj. kugelicht, rund, Mur., Cig.; ǫ́bličast, Jan.
71385. 1. oblíčən, -čna, adj. 1) Gesichts-, Jan.; oblı̑čna kost, der Backenknochen, Zora; — 2) von schönem Angesicht, C.; hübsch, Z.; — 3) formell, Jan., Zora, Nov.; ( prim. oblika).
71386. 2. oblíčən, -čna, adj. rundlich, Z.; — oblı̑čni ogel, der Kugelwinkel, Cig.
71387. obličeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obličiti, formen, Jan.; — stsl.
71388. oblíčica, f. dem. oblíca, das Kügelchen, Cig.
71389. oblíčina, f. = olupek od krompirja ali repe, Notr.
71390. oblíčiti, -lı̑čim, vb. pf. 1) formen, Jan.; ( stsl.); — 2) o. se, ein volles Gesicht bekommen, Cig.
71391. oblı̑čje, n. 1) das Antlitz, das Gesicht; od obličja do obličja, von Angesicht zu Angesicht; pred obličjem srditega in pravičnega sodnika, Jsvkr.; — 2) = krinka, die Maske, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
71392. oblı̑čka, f. das Bällchen, Mur.; — das Schrotkorn, C.
71393. oblı̑čnica, f. die Maske, Jan., C.
71394. oblíčnost, f. die Förmlichkeit, Jan., DZ.
71395. obligácija, f. dolžno pismo (države, dežele, občine i. t. d.), obveznica, die Obligation, Cig., Jan., nk.; predstvena o., die Prioritätsobligation, DZ.
71396. oblíjati, -am, vb. impf. ad obliti; = oblivati, ringsherum o. auf der Oberfläche begießen, Mur., Cig., Jan.

   70.797 70.897 70.997 71.097 71.197 71.297 71.397 71.497 71.597 71.697  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani