Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (71.197-71.296)

  1. objokováti, -ȗjem, vb. impf. beweinen, Mur., Cig., Jan., nk.
  2. objúgati, -gam, -žem, vb. pf. = obgugati, C.; kolo se objuže, das Rad wird wackelig, C.; kri človeku o., das Blut in raschere Bewegung versetzen, Vrtov. (Km. k.); drobci se objužejo, die Theilchen gerathen in Bewegung, Vrtov. (Km. k.).
  3. obkáj, adv. = zakaj? Trub.
  4. obklàd, -kláda, m. der Umschlag, Cig., M.; gorke obklade na ud devati, Cig.
  5. obklȃda, f. 1) = obklad, Cig., M.; — 2) die Holzverkleidung, das Fournier, Jan.
  6. obklȃdati, -am, vb. impf. 1) herumlegen, Mur., Jan.; obkladati snope v kozolec, Kr.; — 2) belegen, Cig., Jan.; — fournieren, Jan.; — o. kolo, ein Rad felgen, V.-Cig.; — z delom koga o., jemanden mit Arbeit belasten, Z.; o. se s tujimi skrbmi, sich fremde Sorgen aufladen, Krelj; — o. koga s priimki, jemanden mit Schimpfnamen belegen, Z., DSv.
  7. obklȃdək, -dka, m. der Umschlag, der Ueberschlag, Mur., Cig., Jan.; mrzli obkladki, kalte Umschläge, nk.; — das Thürfutter, Jan.
  8. obkládən, adj. Fournier-: obklȃdna deščica, Cig.
  9. obklásti, -kládem, vb. pf. 1) umschlagen, Mur.; — 2) belegen: obkladen z nevoljami, mit Ungemach beladen, C.
  10. obklẹ̑, adv. um welche Zeit? C.
  11. obklę́čati, -ím, vb. pf. knieen bleiben.
  12. obklẹ́stiti, -im, vb. pf. = oklestiti, Z.
  13. obkmę́tovanje, n. der Anbau, DZ.
  14. obkmę́tovati, -ujem, vb. pf. das Feld bestellen, Cig., C., Gor.
  15. 1. obkóliti, -kǫ́lim, vb. pf. einpfählen, verpalissadieren, Cig., Jan.; tudi: obkolíti.
  16. 2. obkóliti, -kǫ́lim, vb. pf. umringen, umzingeln, Cig., Jan., C.; — stsl., hs.
  17. obkoljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. obkoliti; umgeben, Cig. (T.); cernieren, Navr. (Let.).
  18. obkòp, -kópa, m. die Verschanzung, Cig., Jan.; der Wall, M., Valj. (Rad).
  19. obkópati, -kǫ́pljem, in: -páti, -ȃm, vb. pf. umgraben; verschanzen, mit Wall und Graben umgeben, Cig.
  20. ǫ́bla, f. = krogla, Cig.
  21. obláčati, -am, vb. impf. = oblačiti, ogr.- Valj. (Rad).
  22. oblȃčək, -čka, m. dem. oblak; das Wölkchen; o. v očeh, das Augenwölkchen, Cig.
  23. oblȃčən, -čna, adj. wolkig, umwölkt: oblačno nebo; oblačno je, der Himmel ist bewölkt; — oblačno steklo, ein mattes Glas, Cig.
  24. obláčenje, n. das Ankleiden.
  25. oblačíca, f. die Gewitterwolke, Z.; oblačici zvoniti, drohendem Gewitter läuten, Z., Dol.; v spanju niso vedeli, kaka oblačica se zbira črez nje, Jurč.; — das Wölkchen, Vrt.; lahke, redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.
  26. oblȃčič, m. dem. oblak; das Wölkchen, Cig., Zora, Cv.
  27. oblačíłce, n. dem. oblačilo; das Kleidchen, Cig.; — das Schirmfutteral, Gor.
  28. oblačíłən, -łna, adj. Kleider-, Mur., Jan.
  29. oblačı̑łnica, f. die Kleiderkammer, Cig., Jan., C., Levst. (Pril.); — die Sacristei, C.
  30. oblačílọ, n. das Kleidungsstück; volneno, vsednje o., das Woll-, Alltagskleid; — = obleka, die Bekleidung: o. in obutalo (= obutel), Ravn.- Valj. (Rad).
  31. oblačı̑łski, adj. = oblačilen, Mur.
  32. oblačína, f. 1) oblačno vreme, trübes Wetter, C.; — 2) die hautartige Schale der Früchte, V.-Cig.; bes. die grüne Nussschale, Cig., C.
  33. obláčiti, -im, vb. impf. ad obleči; 1) ankleiden, anziehen; — o. se, sich ankleiden, sich anziehen; sich kleiden; v svilo se o.; — mit einem Ueberzug oder mit Ueberzügen versehen, Cig.; — 2) oblačíti, -ím, umwölken, Cig., Jan.; Bog oblači, Bog prevedri, Npreg.- Jan. (Slovn.); o. se, sich umwölken, sich mit Wolken überziehen; nebo se oblači; nav. samo: oblači se, der Himmel umwölkt sich.
  34. oblȃčje, n. coll. Wolken, Cig. (T.).
  35. oblȃčnat, adj. = oblačen, Mur.
  36. oblȃčnost, f. die Umwölkung.
  37. oblȃda, f. die Besiegung, der Sieg, Mur., Cig., Jan.
  38. obládanje, n. die Besiegung, der Sieg, Dalm., ogr.- Valj. (Rad).
  39. obládati, -am, vb. pf. überwältigen, bezwingen, besiegen, Mur., Cig., Jan., Glas., ogr., kajk.- Valj. (Rad); mesto je obladano in vzeto, Krelj; o. samega sebe, o. prehudobno naturo svojo, kajk.- Valj. (Rad); o. svet, ogr.- Valj. (Rad); den Sieg erringen, siegen, Cig., Krelj, Dalm., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  40. obládavəc, -vca, m. der Bezwinger, der Sieger, Dict., Mur., Cig., Jan.
  41. obládavka, f. die Siegerin, Dalm.
  42. obládjati, -am, vb. pf. umschiffen, Mur.
  43. obladník, m. der Sieger, C.
  44. obládnost, f. = oblada, der Sieg, ogr.- Valj. (Rad).
  45. oblàg, -lága, m. = oblaga 1), Guts.- Cig., Mur.
  46. oblȃga, f. 1) das Pflaster, Mur., Jan., C.; ( das Stein- und Wundpflaster, C.); — 2) ǫ̑blaga, tako se imenujejo tiste diljice, s katerimi se pri žagi debelost odmerja deskam, Savinska dol.
  47. oblȃganje, n. das Umlegen; — das Belegen.
  48. oblȃgati, -am, vb. impf. ad obložiti; 1) herumlegen, Mur., Jan.; oblagati črto s ploskvijo, eine Fläche um eine Linie umlegen ( math.), Cig. (T.); — 2) belegen, Cig., Jan.; befrachten, beladen, Cig.; — o. koga z nadlogami, Trav.- Valj. (Rad).
  49. oblagáti, -lážem, vb. pf., pogl. oblegati (-lažem).
  50. oblagoslávljati, -am, vb. impf. ad oblagosloviti; segnen, M., Vrt.
  51. oblagoslovíti, -ím, vb. pf. segnen, Mur., ogr.- C.
  52. oblȃgva, f. = blagva, C.
  53. oblahkotíti, -ím, vb. pf., Mur., Cig.; pogl. oblehkotiti.
  54. oblȃjati, -jam, -jem, vb. pf. umbellen, Cig.; pes je zdaj to, zdaj ono živinče oblajal, Jurč.
  55. oblȃjst, m. der Waid (isatis tinctoria), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); — prim. it. glasto, glastro, der Waid, Erj. (Torb.).
  56. oblȃjstov, adj. Waid-: o. pepel, die Waidasche, Cig.
  57. 1. oblȃk, m. 1) die Wolke; hudi oblaki, die Gewitterwolken, Cig.; oblaku zvoniti (vom Wetterläuten), Dol.; = k ọ̑blaku zvoniti, Rib.- Cv.; na oblak streljati, Navr. (Let.); iz velikega oblaka majhen dež = viel Geschrei und wenig Wolle, Cig.; kopasti, mrežasti, plastasti oblak, die Haufen-, Feder-, Schichtenwolke, Jes.; oblaki se podijo, die Wolken treiben; oblaki se stepajo, die Wolken ziehen sich zusammen, Cig.; oblak se je utrgal (pretrgal), ein Wolkenbruch gieng nieder; — 2) die grüne Nussschale, Cig., Malhinje (pri Devinu)- Erj. (Torb.); — 3) die dichtere Schichte, die sich auf Flüssigkeiten (wie Krautwasser, Essig, Milch) bildet, die Haut, C., jvzhŠt.
  58. 2. oblák, m. der Kugelstein, Mur., Notr.- Cig., Jan., Svet. (Rok.); — prim. obel.
  59. oblȃkast, adj. wolkenartig, Cig.; gewölkt ( min.), Cig. (T.).
  60. oblákinja, f. vila oblakinja, die in den Wolken wohnende Vila, Prip.- Mik.
  61. oblakoplǫ́dən, -dna, adj. wolkenerzeugend: oblakoplodne gore, Glas.
  62. oblákovəc, -vca, m. = oblikovec, das Rundholz, Cig.; — prim. obel.
  63. oblȃkovina, f. die äußere, grüne Nussschale, Cig., C., Mik., Tuš. (R.), Gor., Kras.
  64. oblakovı̑t, adj. voll Wolken, Zora- C.
  65. oblȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. = oblamljati, Mur., Cig.
  66. oblȃmljati, -am, vb. impf. ad oblomiti, ringsum abbrechen, Cig., Jan.
  67. ọ̑blanəc, -nca, m. nav. pl. oblanci; 1) die Hobelspäne: das Bierzeichen, Kr.- Cig.; — 2) diljice pri žagi, s katerimi se debelost odmerja deskam, Notr.
  68. ọ̑blanica, f. der Hobelspan.
  69. ọ̑blanje, n. 1) das Hobeln; — 2) Hobelspäne.
  70. oblȃst, m. = oblajst, Dict., C.
  71. oblȃst, f. 1) das beherrschte Gebiet, Cig., Jan., Mik.; Na vojsko brž na mejo vstan, Na kraj oblasti dunajske, Npes.-K.; — der Besitz, C.; der Bauerngrund, C.; — 2) die Gewalt, die Macht, die Befugnis; kraljeva, očetovska o.; sodnja o., die Gerichtsbarkeit, Cig.; pod svojo oblast spraviti; v svoji oblasti imeti; — o. si vzeti, sich die Freiheit nehmen, Litija- Svet. (Rok.); božja o., die Epilepsie; (iz tega: božjast); božja o. ga meče, Dict.; taiste je ozdravil, katere je božja oblast metala, Jsvkr.; — oblast te udari! o. te meči! (kletvice), Prim.; — 3) die Behörde, die Obrigkeit, Cig., Jan., ogr.- C.
  72. ǫ́blast, adj. rundlich, Jan., C.; mrežnica je oblasta, Žnid.
  73. oblástən, -stna, adj. 1) mächtig, gewaltig, Jarn., Cig., Jan.; oblasten gospod, ein gar großer Herr, jvzhŠt.; — gebieterisch, herrisch, anspruchsvoll; oblastno govoriti, hoditi; oblastno vedenje; — 2) befugt, competent, Cig., Jan.; za to oblastni uradnik, DZ.; dela, kakor bi bil sam tega oblasten, Polj.
  74. oblastíłən, -łna, adj. Vollmachts-: oblastı̑łnọ pismo, die schriftliche Vollmacht, Levst. (Pril.).
  75. oblastílọ, n. die Bevollmächtigung, C.; = pooblastilo, die Vollmacht, Cig.
  76. oblastíti, -ím, vb. pf. 1) = pooblastiti, ermächtigen, Mur., Cig.; — 2) o. se koga = lotiti se koga, C.
  77. oblȃstje, n. 1) = oblast 1), das Gebiet, Jan., C.; — 2) die Behörde, DZ., Let.
  78. oblastljìv, -íva, adj. herrschsüchtig, Cig., C.
  79. oblastljı̑vəc, -vca, m. der Herrschsüchtige: kralj je bil ošabnež in oblastljivec, Ravn.
  80. oblastljívost, f. die Herrschsucht, Cig.
  81. oblȃstnež, m. ein herrisch sich benehmender Mensch, DSv.
  82. oblastníca, f. die Gewalthaberin, die Gebieterin, Mur., Cig., Jan., C.
  83. oblastnı̑ja, f. = oblast 3), oblastvo 2), Cig., Jan.
  84. oblastnı̑jski, adj. = oblastven, obrigkeitlich, Jan.
  85. oblastník, m. der Gewalthaber, der Gebieter; eine obrigkeitliche Person, Cig., Dalm.; deželski o. (o P. Pilatu), Schönl.
  86. oblastnı̑štvọ, n. die Regierung, C.; die Behörde, Jan. (H.).
  87. oblástnost, f. 1) die Competenz, Cig., DZ.; — die Befugnis, die Gewalt; kakor da bi imel kako oblastnost do mene (črez mene), Polj.; — 2) das herrische Wesen; poznala je njegovo oblastnost in trmoglavost, Zv.
  88. oblastovȃnje, n. das Ausüben der Gewalt, die Herrschaft, Dict.; o. na zemlji stoji v božjih rokah, Dalm.
  89. oblastováti, -ȗjem, vb. impf. die Gewalt ausüben, walten, herrschen, Dict., Mur., Cig., Jan., Krelj, Cv.
  90. oblȃstvən, -tvəna, adj. behördlich, obrigkeitlich, nk.
  91. oblȃstvọ, n. 1) die Macht, die Herrschaft, C.; — 2) die Behörde, die Obrigkeit, Guts., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; okrožno o., die Kreisbehörde, Navr. (Let.); krajevno o., die Localbehörde, DZ.; pomestno o., die Territorialbehörde, DZ.; knjigopisno o., die Registerbehörde, DZ.
  92. ọ̑blat, m. die Oblate, Cig., Jan.
  93. ọ̑blatək, -tka, m. dem. oblat, Cig., Jan.
  94. ọ̑blati, -am, vb. impf. hobeln; — iz nem.
  95. oblátiti, -blȃtim, vb. pf. mit Koth beschmutzen; — ( pren.) o. koga pred ljudmi in osmešiti, LjZv.
  96. oblȃtovəc, -vca, m. oreh imajoč na sebi še zeleno lupino, Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. oblakovina.
  97. oblȃtovje, n. zelena lupina (oplodje) pri orehu, Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. oblakovina.
  98. oblàz, -láza, m. der Umweg, Kras.
  99. oblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. auspolstern, Cig., Jan., SlN.
  100. obláziti, -lȃzim, vb. pf. 1) umkriechen, umschleichen; — 2) schleichend begehen; vse kote oblaziti, alle Winkel auskriechen, Cig.; — beschleichen, Mur.; nesreča me oblazi, das Unglück sucht mich heim, C.; nejevolja me je oblazila, der Unwille ist mir zur Gewohnheit geworden, C.

   70.697 70.797 70.897 70.997 71.097 71.197 71.297 71.397 71.497 71.597  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA