r (71.101-71.200)

71101. obı̑ł, -íla, adj. reichlich, Cig.; obilo, in Fülle, Meg., Cig., Krelj- M.; obilo se truditi, sich sehr bemühen, Levst. (Nauk); — suknja je obila (weit), C.
71102. obı̑łən, -łna, adj. reichlich; obilna mera; obilni pridelki; obilno je žita, vina, Getreide, Wein gibt es in Ueberfluss; po obilnem imeti, in Fülle haben; — obilna suknja, ein weiter Rock, Z.; obilna ženska, ein wohlgenährtes Weib, Zora, jvzhŠt.
71103. obı̑lica, f. die reichliche Menge, der Ueberfluss, Cig., Jan., ogr.- C., nk.
71104. obilják, m. = obilnjak, kresnik: obiljaki se za letino sekajo, es wetterleuchtet, C.
71105. obiljávati, -am, vb. impf. in Fülle vorhanden sein, ogr.- Valj. (Rad); — in Ueberfluss haben: o. s čim, ogr.- C., Valj. (Rad).
71106. obı̑lje, n. der Ueberfluss, die Fülle; imeti vseh jedi obilje, Krelj; vina, olja, goved, ovac obilje, Dalm.; v obilju živeti, Cig.; od obilja srca usta govore, wovon das Herz voll ist, davon geht der Mund über, C.; die Reichhaltigkeit: o. misli, besed, Cig. (T.).
71107. obilnják, m. = obiljak, kresnik: obilnjaki se sekajo, es wetterleuchtet, vzhŠt.- Kres III. 536.
71108. obı̑łnost, f. die Reichlichkeit, die Fülle, der Ueberfluss, die Reichhaltigkeit; iz obilnosti srca usta govore, wovon das Herz voll ist, davon geht der Mund über, Mur., Cig., Jap.- Valj. (Rad); dobro je, če se ob obilnosti kaj za prihodne potrebe dene na stran, Ravn.- Valj. (Rad).
71109. obiłnováti, -ȗjem, vb. impf. = obilovati, Dict.
71110. obilovȃnje, n. der Ueberfluss, C.
71111. obilováti, -ȗjem, vb. impf. Ueberfluss haben, reich sein, Jan.; o. s čim, Cig.; z okameninami o., Rut. (Zg. Tolm.); o. se zlatom, Navr. (Let.); sveto pismo obiluje s takimi imeni, kajk.- Valj. (Rad); — o. česa, Zora.
71112. obı̑łstvọ, n. = obilnost, Mur., Cig., Jan.; obilstvo tečne klaje, Vrtov. (Km. k.).
71113. obı̑m, m. = objem 2), der Umfang, das Volumen, Cig. (T.).
71114. obı̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. = objemati, Cig., Jan., Mik.
71115. obı̑mčkati, -am, vb. pf. = objeti (v otročjem govoru), Cig., Jan. (H.).
71116. obı̑mək, -mka, m. die Umarmung, C.
71117. obímən, -mna, adj. Volums-: obı̑mna enota, Cig. (T.).
71118. obimovı̑t, adj. voluminös, Cig. (T.).
71119. obíniti, -ı̑nem, vb. pf. ( nam. obimniti) = objeti, Mur., C., Mik., vzhŠt.
71120. obínjanje, n., Npes.-Vraz, pogl. objemanje.
71121. obínjati, -am, vb. impf., vzhŠt., pogl. objemati.
71122. obinjávati, -am, vb. impf., C., pogl. objemati.
71123. obı̑sk, m. der Besuch, Mur., Cig., Jan., nk.
71124. obiskáłən, -łna, adj. Besuchs-: obiskȃłni listič = vizitnica, die Visitkarte, Cig.
71125. obiskȃłnica, f. = vizitnica, die Visitkarte, Cig., C.
71126. obískanje, n. der Besuch, Cig., Jan.
71127. obískati, (-iskáti), -ščem, vb. pf. bei jemandem einen Besuch machen, besuchen: o. koga, — po nem.
71128. obiskȃva, f. = obiskovanje, C.
71129. obiskávati, -am, vb. impf. = obiskovati, Mur.
71130. obiskovȃnje, n. das Besuchen, der Besuch oder die Besuche.
71131. obiskováti, -ȗjem, vb. impf. Besuche machen, besuchen; frequentieren, Cig., Jan.
71132. obiskovȃvəc, -vca, m. der Besucher, Cig., Jan., nk.
71133. obiskovȃvka, f. die Besucherin, Z., nk.
71134. obísniti, -ı̑snem, vb. pf., nam. obvisniti, hängen bleiben, ogr.- Mik., C.
71135. obı̑st, f. die Niere; pl. obisti, die Nieren; obisti so se mu vnele, er hat die Nierenentzündung, Cig.; pasja obist! (kletvica), Dol.- Levst. (Rok.).
71136. obı̑stən, -tna, adj. Nieren-: obistna pečenka, der Nierenbraten.
71137. obistiníti, -ím, vb. pf. = uresničiti, bewahrheiten, Cig. (T.), nk.
71138. obı̑stje, n. coll. = obisti, kajk.- Valj. (Rad).
71139. obı̑tək, -tka, m. 1) s čimer je kaj obito: die Bretter oder Latten eines Zaunes, C.; — 2) das Beschlagen ( z. B. mit Nägeln), C.
71140. obı̑telj, * f. die Familie, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; — hs.; prim. stsl. obitêlь.
71141. obíteljski, adj. Familien-, nk.
71142. obíti, -ídem, vb. pf. 1) o. kaj, um etwas herumgehen, umschreiten, Cig., Jan., Vrt.; — 2) begehen: o. mejo, Cig.; vse je obšel, er war überall, jvzhŠt.; bereisen: veliko dežel o., Cig.; — 3) anwandeln, ergreifen (von Zuständen und Affecten): mraz, groza, strah, želja, lakota me obide; (pomni: Žalost mam'co z'lo obgre, Npes.-K.); — 4) o. se = sv. zakrament prejeti, Krelj; ( prim. obhajati).
71143. 1. obíti, -bı̑jem, vb. pf. verschlagen, schalen, auszimmern; o. z deskami, Mur., Cig., Jan.; — z žrebljiči o., überzwecken, Cig.; — s koli o., verpfählen, Cig.
71144. 2. obíti, -íjem, vb. pf., nam. obviti, Trub.- Mik.
71145. objačeváti, -ȗjem, vb. impf. stärken, kajk.- Valj. (Rad).
71146. objáčiti, -jȃčim, vb. pf. stärken, verstärken, ogr.- M.
71147. objágnjiti se, -im se, vb. pf. gebären (o ovci), Burg. (Rok.).
71148. objȃhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) umreiten; o. mesto; — 2) reitend bereisen; o. vso deželo; — 3) zureiten: objahan konj, ein zugerittenes, zaumrechtes Pferd, Cig.
71149. objasnílọ, n. die Erläuterung, Cig. (T.).
71150. objasníti, -ním, vb. pf. 1) heiter machen, Cig., Jan., M.; — 2) erläutern, Cig. (T.); ( hs., rus.).
71151. objasnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad objasniti; 1) aufheitern, Glas.; — 2) erläutern, Cig. (T.); tudi: objašnjevati.
71152. objȃva, f. die Veröffentlichung, die Bekanntmachung, C., nk.
71153. objáviti, * -im, vb. pf. öffentlich bekannt geben, veröffentlichen, nk.; = naznaniti, kundgeben, melden, Jan.
71154. objávljati, -am, vb. impf. ad objaviti, nk.
71155. objȃvnica, f. der Avisobrief, Jan. (H.).
71156. objẹ̑d, f. 1) der Abfraß ( z. B. von Raupen), C.; — 2) der Teufelsabbiss (succisa), Z.; — 3) der Gram, der Harm, Mur., C.
71157. objẹ́danje, n. 1) das Abfressen; — 2) die Ehrabschneidung, Cig.
71158. objẹ́dati, -am, vb. impf. ad objesti; 1) ringsherum abfressen; živina objeda mladje, Cig.; — 2) durch Abfressen schädigen; benagen, Cig.; — wundreiben: črevelj me objeda, C., Z.; — beschmausen, Cig.; o. koga, jemandes Vermögen verzehren, Cig.; — 3) ausrichten, verleumden; — 4) o. se, sich abhärmen, Cig.; — 5) o. se, übermäßig fressen, ogr.- C.
71159. objẹ́davəc, -vca, m. der Ehrabschneider, Cig., C., ZgD.; tudi: objẹdȃvec: zavezal je jezik opravljivim objedavcem, Ravn.- Valj. (Rad).
71160. objẹ̑dək, -dka, m. das rings Abgefressene oder Abgenagte, C.; der Birn- oder Apfelbutzen, Gor.; — objedki, die Viehfutterüberreste, GBrda.
71161. objẹ́dən, -dna, adj. = objesten, muthwillig, frech, Habd., C.; objedno tele, C.; njih konji so objedniši kakor volkovi na večer, Dalm.
71162. objẹdljìv, -íva, adj. 1) schmarotzerisch (von den Raubbienen), Mur.; — 2) verleumderisch, Jan. (H.).
71163. objedljı̑vəc, -vca, m. 1) der Schmarotzer, C.; — der Raubbienenstock, M.; — 2) ein verleumderischer Mensch, Jan. (H.).
71164. objẹ̑dnica, f. eine Krankheit infolge übermäßigen Fressens, die Fresswehe (bei den Pferden), Cig.
71165. objẹ́dnost, f. = objestnost, frecher Muthwille: iz objednosti, Dalm.; die Ausgelassenheit, Krelj.
71166. objẹdováti, -ȗjem, vb. impf. 1) = objedati, benagen, Guts. (Res.)- Mik.; — 2) o. se, sich muthwillig benehmen: zanikarni se v njegovih dobrotah objedujo, Krelj.
71167. objēkt, m. predmet, das Object.
71168. objektīvən, -vna, adj. stvaren, nepristranski, objectiv, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
71169. objektīvnost, f. stvarnost, nepristranstvo, die Objectivität, Jan., Cig. (T.), nk.
71170. objèm, -ję́ma, m. 1) die Umarmung, Cig., Jan., M., nk.; — 2) (po češ.) der Umfang, C., Cig. (T.).
71171. objẹ̑manje, n. das Umarmen, die Umarmungen.
71172. objẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad objeti; umfassen; kdor preveč objemlje, malo objame = wer viel beginnt, endet wenig, Cig.; — umarmen; o. se, sich umarmen.
71173. objemávati, -am, vb. impf. = objemati, Kast.
71174. obję̑mčkati, -am, vb. pf. = objeti (v otročjem govoru).
71175. obję̑mljaj, m. = objem, LjZv.
71176. objemováti, -ȗjem, vb. impf. = objemati, M.
71177. objẹ̑st, f. der Muthwille, der Uebermuth, die Ausgelassenheit, die Frechheit, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; norčaste iz objesti govoriti, Kast. (N. c.).
71178. objẹ́stən, -stna, adj. muthwillig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Ip.- Mik.; brcate, kakor objestni telci, Dalm.; o. je, der Kitzel sticht ihn, Cig.; frech, C., Mik.; objestno se smejati, Jsvkr.; ausgelassen, wohllüstig, Alas.; objestni in sramotni ljudje, Krelj; ( " eig. voll angegessen", Mik. (V. Gr. I. 344.)).
71179. objẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) abessen, abfressen; gosenice so zelje objedle; — abspülen: voda je breg objedla, Cig.; — wund reiben: črevelj me je objedel, C., Z.; — o. koga, jemanden beschmausen, sein Vermögen abschmausen oder aufzehren: bogatina o., Cig.; — 2) o. se, sich überessen, C.; veliko njih se je do smrti objedlo, Dalm.; o. se česa, Z.; — vom Wohlleben übermüthig werden, Z.
71180. objẹ̑stnež, m. der Muthwillige, der Uebermüthige, Cig.
71181. objẹ́stnost, f. der Muthwille, die Ausgelassenheit, Kras, Cig., Jan.; o. telet, Jsvkr.; die Frechheit, Dict.- Mik., C.
71182. objẹstováti, -ȗjem, vb. impf. muthwillig, frech sein, C.
71183. obję́ti, -jámem, vb. pf. umfassen; o. koga črez pas; — herumlangen, Cig.; motvoz ne objame, Z.; — umarmen; — (obimem, Trub.- Mik.).
71184. obję́tje, n. das Umfassen; die Umarmung.
71185. objẹ̑zd, m. 1) der Kreisritt, Cig.; — 2) das Bereiten, Cig.
71186. objẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. 1) umreiten; — 2) reitend besuchen, bereiten: o. mejo, Mur., Cig.; — 3) konja o., das Pferd zum Reiten geschickt machen, zureiten, Cig.
71187. objẹ̑zdnik, m. der Bereiter, der Ueberreiter, Jan. (H.).
71188. objẹzíti, -ím, vb. pf. umdämmen, bedeichen, Cig.
71189. objẹ̑ža, f. der Umritt, Cig.
71190. 1. objẹ́žati, -am, vb. impf. ad objezditi, um-, bereiten, Cig.
71191. 2. objẹ́žati, -am, vb. impf. ad objeziti; umdämmen, bedeichen, Cig.
71192. objǫ̑k, m. das Beweinen, C.; objoka vredna nespamet, Ravn.
71193. objǫ́kanje, n. das Beweinen, tudi: objokȃnje: objokanja vreden, Valj. (Rad).
71194. objǫ́kati, -kam, -čem, vb. pf. 1) beweinen, Mur., Cig., Jan.; — 2) objokan, verweint: ves objokan, jvzhŠt.; objokane oči, Cig., C.
71195. objokovánec, m. der Beweinte, Ravn.- Valj. (Rad).
71196. objokovȃnje, n. das Beweinen; objokovanja vreden, beweinenswert, Cig.
71197. objokováti, -ȗjem, vb. impf. beweinen, Mur., Cig., Jan., nk.
71198. objúgati, -gam, -žem, vb. pf. = obgugati, C.; kolo se objuže, das Rad wird wackelig, C.; kri človeku o., das Blut in raschere Bewegung versetzen, Vrtov. (Km. k.); drobci se objužejo, die Theilchen gerathen in Bewegung, Vrtov. (Km. k.).
71199. obkáj, adv. = zakaj? Trub.
71200. obklàd, -kláda, m. der Umschlag, Cig., M.; gorke obklade na ud devati, Cig.

   70.601 70.701 70.801 70.901 71.001 71.101 71.201 71.301 71.401 71.501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani