r (7.101-7.200)

7101. čarovníca, f. die Zauberin, Cig., Jan., nk.; — stsl.
7102. čarovník, m. der Zauberer, Cig., Jan., nk.; — stsl.
7103. čarovníštvọ, n. das Hexenwesen, die Zauberei, Cig., nk.
7104. čȃsar, -rja, m. kdor čas prodaja, der Pflastertreter, Kr.; — tudi: človek, ki je počasen, ki mečka, Gor.
7105. čȃsnikar, -rja, m. der Zeitungsschreiber, der Journalist, Cig., Jan., nk.
7106. čȃsnikarski, adj. Journalisten-, journalistisch, Jan., nk.
7107. čȃsnikarstvọ, n. die Journalistik, Jan., nk.
7108. časoizprȃva, f. die Zeitgleichung, Sen. (Fiz.).
7109. časomèr, -mę́ra, m. der Zeitmesser, das Chronometer, Cig. (T.).
7110. časomę́rən, -rna, adj. 1) zeitmessend: časomerni kot, der Stundenwinkel, Cig. (T.); — 2) prosodisch, Jan.; — 3) (po češ.) quantitierend (o jeziku), Cig. (T.).
7111. časomę̑rje, n. 1) die Zeitmessung, Cig.; — 2) die Quantitätslehre, die Prosodie, Jan.
7112. časomę̑rstvọ, n. die Zeitmessung, Vest.
7113. časotrátən, -tna, adj. Zeit vergeudend: časotratno igranje, SlN.
7114. častimárən, -rna, adj. ehrgeizig, Mur., Cig., Jan.
7115. častivrẹ́dən, adj., nam. časti vreden, ehrwürdig: častivredni gospod župnik!
7116. čavljár, -rja, der Nagelschmied, Cig., Jan., C.
7117. čavljárnica, f. = žreblarnica, die Nagelschmiede, Cig., Jan.
7118. čebelár, -rja, m. 1) der Bienenzüchter; tudi: čebę̑lar; — 2) der Wespenbussard (astur apivorus), Cig.; — 3) der Bienenschwärmer (sesia apiformis), Erj. (Ž.).
7119. čəbelárčək, -čka, m. der kleine Bienenzüchter.
7120. čəbelaríca, f. die Bienenzüchterin.
7121. čəbeları̑ja, f. = čebelarstvo.
7122. čəbeláriti, -ȃrim, vb. impf. die Bienenzucht betreiben.
7123. čebelárjenje, n. das Betreiben der Bienenzucht.
7124. čəbelárski, adj. die Bienenzüchter, die Bienenzucht betreffend; čebelarsko orodje.
7125. čəbelȃrstvọ, n. die Bienenzucht.
7126. čəbelorę́ja, f. = čebelarstvo, C.
7127. čəbə̀r, -brà, m. der Bottich; der Sechtzuber; — der Speckkübel, C.; — der Brunneneimer, Cig.; — = pomijak, C. — (pomni: sto "čebar" olja, Trub.); — čȇbər, Št.; — iz nem. Zuber, stvn. zubar, Mik. (Et.).
7128. čebra, f. ovčjə ime, Krn- Erj. (Torb.).
7129. čəbrár, -rja, m. der Böttcher, Cig.
7130. čəbrə̀c, -brcà, m. dem. čeber.
7131. čəbríca, f. kleiner Bottich, Cig., C.; — = škaf, Dol.
7132. čəbrìč, -íča, m. dem. čeber.
7133. čəbrı̑čək, -čka, m. dem. čebrič.
7134. čebrnjáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, tratschen, BlKr.; — prim. hs. čevrljati.
7135. čebȗlar, -rja, m. 1) der Zwiebelverkäufer; — 2) = čebulinka, Ljubljanska ok.- Erj. (Torb.).
7136. čebȗlarstvọ, n. der Zwiebelbau; der Zwiebelhandel.
7137. čəčkár, -rja, m. = čečkač, Jan.
7138. čəčkarı̑ja, f. die Kritzelei.
7139. čę̑dra, f. die hölzerne, mit einem thurmartigen Deckel versehene Nationaltabakpfeife (= kranjščica), Kr.; kratka pipa, čedra gorjuškega dela, Zv.; kratkocevne čedre, LjZv.
7140. čę̑gar, pron. rel. = čigar, wessen, Levst. (Sl. Spr.).
7141. čegȃvər, pron. poss. rel. = čigaver, Levst. (Sl. Spr.).
7142. čelȃdar, -rja, m. der Helmschmied, Jan.
7143. čelárən, -rna, adj. wunderlich, sonderbar, Mur., Cig., Jan.; tako čelarno mi je, es ist mir so sonderbar zu Muthe, Mur.; — pogl. čalaren.
7144. čemę́r, m. 1) das Gift, Habd., Dict., ogr.- Mik.; — der Eiter in der Wunde, C.; etwas sehr Bitteres, Valj. (Rad); die Galle: dali so mu piti s čemerom zmešan jesih, ogr.- Valj. (Rad); — v vzklikih: oj čemer! oj grdi čemer! BlKr.; — 2) heftiger Unwille, der Zorn, Danj.- Mik., ogr.- C.; der Verdruss, Cig., Jan.; tudi pl. čemeri, C.; od čemerov zobe vkup stisniti, ogr.- Valj. (Rad); šla si je čemerov odganjat, Pjk. (Črt.); — 3) die Gänsehaut, Habd.; čemer mi leti, n. pr., če kdo zamaške (iz plute) reže, jvzhŠt.
7145. čemę́rən, -rna, adj. 1) giftig, Habd., C.; pren. čemerni jezik, die giftige Zunge, Vrt.; — herbe, bitter, ogr.- C.; pren. čemerno življenje, Meg.- Mik.; — 2) zornig, M.; übelgelaunt, griesgrämig, Habd., Jan., Cig. (T.), C., Kr.; star, čemeren ukazovavec, Jurč.
7146. čemeríka, f. 1) die weiße Nieswurz, der Germer (veratrum album), Cig., Jan., Tuš. (B.); — 2) eine mürrische Person, Cig.
7147. čemeríkast, adj. zornig, griesgrämig, Cig.
7148. čemeríkav, adj. = čmerikast, C., Zora.
7149. čemeríkavəc, -vca, m. der Griesgram, C., Zora; stari čemerikavec, Jurč.
7150. čemerı̑t, adj. bitter, Jurč.
7151. čemeríti, -ím, vb. impf. 1) č. se, eitern (o ranah), C.; — 2) čemeriti = jeziti, Cig.; deca čemeri puro, ogr.- Valj. (Rad); čmeriti, Gor.; — č. se = jeziti se, Cig., M.; zakaj se čemerite na mene? ogr.- Valj. (Rad); ein griesgrämiges Gesicht machen, (čmę́riti se) BlKr.; vreme se čemerí ("čmeri"), es ist trübes Wetter, Kr.
7152. čemerljìv, -íva, adj. zornmüthig, C.
7153. čemę̑rnat, adj. = čemeren, ogr.- Let.
7154. čemę̑rnica, f. die rothe Ameise, Kr., Št.- Valj. (Rad).
7155. čemę̑rnik, m. der Zornmüthige, C.; ein grämlicher Mensch, Cig.
7156. čemę́rnost, f. der Zorn, M.; die Griesgrämigkeit, der Murrsinn, Cig., Jan.
7157. čenčarı̑ja, f. = čenče, Jan., ZgD.
7158. čenčȗra, ** f. die Plaudertasche, Gor.
7159. čepár, -rja, m. der Zapfenmacher, Cig.
7160. čepę̑r, m. die Schafszecke (ixodes reduvius), Cig., Notr.- Erj. (Torb.).
7161. čepę́riti se, -ę̑rim se, vb. impf. 1) das Gefieder ausbreiten (o ptičih n. pr. kadar se v pesku kopljejo), C.; — sich hoffärtig kleiden, Z.; — wichtig thun, den Herrn spielen, Kras- Erj. (Torb.); — prim. ščepiriti se.
7162. čę̑pičar, -rja, m. der Kappenmacher, Jan.; — der Haubenkrämer, Cig., Jan.
7163. čepíriti se, -ı̑rim se, vb. impf. = čeperiti se, Jan., C.
7164. čeprẹ̑m, conj. = če prem, akoprem, dasi, Mik.
7165. čę̑r, -ı̑, f. die Steinspitze, Met.; — zerklüfteter, spitziger, hervorragender Fels, C., Gor., Kor.; die Felsenklippe, Cig., Jan.; — (čer, m. Ravn.).
7166. čę̑rba, f. = čerfa, M.
7167. čerẹ̀n, -ẹ́na, m. ein felsiger Ort, Št.
7168. čerę̑nje, m. coll. Klippen, M.; das Gestein, Gor., Št.
7169. čę̑rfa, f. ein Milchgefäß mit einer Ausgussmündung, Z., Gor.; č. je globokejša od latvice, Kras.
7170. čę̑rga, f. der Tintenklecks, Kr.- Valj. (Rad).
7171. čerìč, -íča, m., pogl. čirič.
7172. čerı̑čək, -čka, m., pogl. čiriček.
7173. čerǫ̑vje, n. coll. Steinspitzen, C.; — = skalovje, Valj. (Rad).
7174. česráti, -ȃm, vb. impf. hecheln, krämpeln, kämmen: volno č., Habd.- Mik., Jan., C.
7175. česrȃvəc, -vca, m. der Wollkrämpler, Schönl.
7176. čę́stọkrat, adv. oftmals, Meg., Jan., Krelj, ogr.- M., nk.
7177. češȃrək, * -rka, m. der Fruchtzapfen ( bes. am Nadelholz, strobilus), Cig., Jan., C., Tuš. (B.), Lašče- Erj. (Torb.); — entkernter Maiskolben, Tolm.- Erj. (Torb.).
7178. češeríka, f. die Zirbeldrüse, Erj. (Som.).
7179. češnjȃrka, f. die Knoblauchkröte (pelobates fusca), Erj. (Z.).
7180. čę̑špar, -rja, m. = češpljar, Cig.
7181. čę̑špljar, -rja, m. der Pflaumenhändler, Cig.
7182. češpljáriti, -ȃrim, vb. impf. Pflaumenhändler sein, Cig.
7183. četer ..., išči pod: četver ...
7184. četiriglȃvəc, -vca, m. der Vierköpfige, Zora.
7185. četirikolę́sən, -sna, adj. vierrädrig, nk.
7186. četírikrat, adv. viermal.
7187. četírikratən, -tna, adj. viermalig.
7188. četiriròk, -rǫ́ka, adj. vierhändig, Habd.- Mik.
7189. četírje, četíri, num. vier; nav. štirje.
7190. četı̑rstvọ, n. die Vierzahl, C.
7191. četȓt, f. 1) der vierte Theil eines Ganzen, das Viertel; sprednja, zadnja četrt vola; vsako četrt ure, viertelstündlich, Cig.; dve četrti na pet, zwei Viertel auf fünf; ob treh četrtih na deset, um drei Viertel auf zehn; tri četrti ure hoda, drei Viertelstunden Weges; pomni: kake četrt ure hoda, LjZv.; — posmrtna četrt, das Sterbequartal, DZ.; — 2) der Scheffel (als Getreidemaß), Guts.
7192. četrták, m. 1) der Hammel oder Ochs im vierten Jahre, C.; — 2) ein Ganzes, das aus vier Einheiten besteht, der Vierling, Cig.; das Vierkreuzerstück, Notr.
7193. četȓtəc, -tca, m. der Quadrant ( astr.), h. t.- Cig. (T.).
7194. četŕtək, -tka, m. der Donnerstag; debeli, tolsti č., der feiste Donnerstag (nach Sexagesima); veliki č., der Gründonnerstag; četrtə̀k, Valj. (Rad).
7195. četŕtən, -tna, adj. Viertel-, Cig.; č. les, aus Viertelstammstücken bestehendes Holz, Notr.; četrtni oblastnik, der Vierfürst (tetrarcha), V.-Cig., C.
7196. četŕti, num. ord. der vierte; v četrto, zum viertenmal.
7197. četrtíca, f. 1) = četrt: kako četrtico ure, Ravn.; — 2) = četrtnica, das Quartanfieber, Cig.
7198. četŕtič, adv. zum viertenmal, viertens.
7199. četŕtikrat, adv. zum viertenmal.
7200. četrtı̑n, m. = četrtinjak, Cig.

   6.601 6.701 6.801 6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 7.401 7.501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani