Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (70.897-70.996)

  1. občuténje, n. = občut, der Eindruck, ogr.- Valj. (Rad); die Sensation, Lampe (D.).
  2. občutílọ, n. 1) das Empfindungsorgan, Erj. (Som.); — 2) = občutek, die Empfindung, das Gefühl, C.
  3. občútiti, -im, vb. pf. empfinden, fühlen; živo o., lebhaft empfinden, Cig.
  4. občȗtje, n. die Empfindung, das Gefühl, Cig., Jan.; die Stimmung, C.
  5. občȗtljaj, m. die Empfindung, das Gefühl, Mur., Cig., Jan., Mik.; lepe misli in občutljaji, nebeški občutljaji, Ravn.- Valj. (Rad).
  6. občutljìv, -íva, adj. 1) empfindsam, empfindlich; o. za svetlobo, lichtempfindlich, Cig. (T.); — 2) = občuten 2), Cig.
  7. občutljı̑vəc, -vca, m. der Empfindling, Cig., Jan.
  8. občutljı̑vka, f. die Empfindliche, Cig.
  9. občutljívost, f. die Empfindlichkeit, die Empfindsamkeit, die Reizbarkeit; prenapeta o., die Empfindelei, Jan.
  10. občútnost, f. 1) die Empfindbarkeit, die Fühlbarkeit, Cig., Jan., nk.; — 2) das Empfindungsvermögen, Cig., Jan., C.
  11. občúvati, -am, vb. pf. bewahren, C.; o. koga česa, jemanden vor etwas bewahren, Cig. (T.); o. se vsake nesreče, Navr. (Let.).
  12. obdȃčba, f. die Besteuerung, Cig.
  13. obdȃčenəc, -nca, m. der Besteuerte, der Steuerpflichtige, Cig., Jan., C., nk.
  14. obdáčenje, n. die Besteuerung, C.
  15. obdȃčenost, f. die Zinsbarkeit, die Steuerpflicht, Cig.
  16. obdačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obdačiti; besteuern, Cig., Jan., M., nk.
  17. obdáčiti, -dȃčim, vb. pf. besteuern, Cig., Jan., ogr.- M., nk.; — prim. dača.
  18. obdȃjanje, n. das Umgeben.
  19. obdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad obdati; 1) umgeben, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) verleumden, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
  20. obdȃn, f. der Taglohn, Tolm.- Erj. (Torb.).
  21. obdȃnək, -nka, m. 1) das Tagesgeschäft, Z.; — 2) = obdan, f., Z.
  22. obdaníca, f. die Tagschicht, Jan. (H.).
  23. obdánja, f. = obdan, der Taglohn, Tolm.- Erj. (Torb.).
  24. obdáti, -dám, vb. pf. 1) umgeben, Mur., Cig., Jan., nk.; z nasipom o., mit einem Wall umgeben, Cig.; z grozo o., umgrauen, Cig.; (po nem.); — obdan, vom bösen Geiste besessen, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); s hudim obdan, Jsvkr.; — 2) = porajtati, marati: sich kümmern: ne obda nič = ne mara nič, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  25. obdẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. umthun, Cig.; — belegen, Jan.; z redkim platnom se duški obdenejo, Pirc.
  26. óbdẹł, m. 1) der Besatz, Cig.; der Schnurbesatz an den Hosen, BlKr.; — prim. obdejati; — 2) obdẹ̀ł, -dẹ́la, die Bearbeitung, die Cultur, Cig.; die keilförmige Abschrägung der Steine, der Fügeschnitt, Cig.; — prim. obdelati.
  27. obdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. bearbeiten; o. polje, vinograd; obdelana zemlja, cultiviertes Land; kamen o., den Stein behauen, Cig.; hlod o., den Holzblock abzimmern, Z.; — verarbeiten, Cig., Jan.; bes. in der Stampfmühle fertigstampfen, Gor.; — übel zurichten, Cig.; (mit Worten) verarbeiten, ausmachen, Cig., Gor.
  28. obdẹlȃva, f. die (Art und Weise der) Bearbeitung, Cig., Jan.; die Culturgattung, Cig.
  29. obdẹlávanje, n. das Bearbeiten.
  30. obdẹlávati, -am, vb. impf. = obdelovati; bearbeiten.
  31. obdẹ̑łək, -łka, m. die Bearbeitung, C.
  32. obdẹlíti, -ím, vb. pf. betheilen, beschenken, Dict.; o. koga s čim, ogr.- C.; o. koga z darovi, Trub.; obdeljen s svetostjo, Trub.; — mit der Morgengabe betheilen, Jarn.; mit der Mitgift beschenken: hčer omožiti in o., Bas.
  33. obdẹ̑lja, f. = obdelava, C.
  34. obdẹlováłən, -łna, adj. die Bodencultur betreffend: obdelovȃłna vrsta, die Culturgattung, DZ.
  35. obdẹlovȃnje, n. 1) das Bearbeiten; o. zemlje, die Bodencultur; — die Cultivierung, Cig. (T.); — o. lanu, der Flachsbau, Cig., Jan.; — 2) kar se prinese v malin, da se obdela v stopah, Gor.
  36. obdẹlovȃnski, adj. = obdelovalen: o. red, Nov.
  37. obdẹlovȃtelj, m. der Bearbeiter, Zora, Trst. (Let.).
  38. obdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad obdelati; bearbeiten; o. zemljo, kamen; — o. koga, einen in der Mache haben, Cig.
  39. obdẹlovȃvəc, -vca, m. der Bearbeiter, Mur., Cig., Jan., nk.
  40. obdelovávən, -vna, adj. bearbeitbar, cultivierbar, Cig.
  41. obdəskáti, -ȃm, vb. pf. dielen, Cig.
  42. obdẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) herumlegen: snope v kozolec o., Ig; — 2) = odeti, bedecken: obdeven = odet, Trub.
  43. obdẹ́vati, -am, vb. impf. ad obdejati, obdeti; umthun, Cig.; — ringsum legen: v kozolec obdevati snope, Gor., Notr., Ig.
  44. obdíšati, -ím, vb. pf. durch den Geruch ausspüren, Z.; čebele med obdišijo, Levst. (Beč.).
  45. obdivjáti, -ȃm, vb. pf. wild werden, verwildern, Cig., M.; obdivja, kakor divja zver, Erj. (Torb.).
  46. obdóbən, -bna, adj. = občasen, periodisch, h. t.- Cig. (T.), DZ.
  47. obdółbati, -am, vb. impf. ad obdolbsti, Z.
  48. obdółbsti, -dółbem, vb. pf. rings bemeißeln, Z.
  49. obdọ̑lje, n. das Thalgebiet, h. t.- Cig. (T.).
  50. obdȏłžba, f. die Beschuldigung, Cig.
  51. obdȏłžək, -žka, m. der Anwurf, die Beschuldigung, Cig., Jan., Zora.
  52. obdółžən, -žna, adj. Beschuldigungs-; obdȏłžna priča, der Belastungszeuge, Cig.
  53. obdolžę́nəc, -nca, m. der Beschuldigte, Cig., nk.; (obdółženəc, Mur., Jan.).
  54. obdolženík, m. = obdolženec, Jan. (H.).
  55. obdolžénje, n. = obdolžitev.
  56. obdolžę́nka, f. die Beschuldigte, nk.; (obdółženka, Mur.).
  57. obdolževáti, -ȗjem, vb. impf. ad obdolžiti; beschuldigen.
  58. obdolžı̑telj, m. der Beschuldiger, Jan. (H.).
  59. obdolžı̑təv, -tve, f. die Beschuldigung, Jan.
  60. obdolžíti, -ím, vb. pf. beschuldigen; krivo o. koga; krivice koga o.
  61. obdúhati, -dȗham, vb. pf. 1) ringsherum beriechen, Cig.; — 2) durch Geruch ausspüren, Cig.
  62. obdúkcija, f. razdevanje mrtveca, die Obduction.
  63. obe, interj. = ovbe, Npes.-Vraz.
  64. óbəč, -bča, adj., Levst. (Nauk), Erj. (Som.), pogl. obči.
  65. obẹ̑č, f. das Versprechen, ogr.- C.
  66. obẹ̑ča, f. das Versprechen, C.; naudariti obečo, einen Preis anbieten, ein Anbot thun, Hip. (Orb.).
  67. obẹ́čanje, n. die Verheißung, Cig., M., obẹčanjè, ogr.- Valj. (Rad).
  68. obẹ́čati, -ẹ̑čam, vb. pf. = obljubiti, versprechen, verheißen, geloben, Mur., M., Trub., Dalm., Mik. (V. Gr. IV. 319.), Štrek.; Na zadnje mu Bog obečaj, Da ga bode k sebi vzel, Npes.-K.; ( vb. impf. = obetati, Cig., Jan., kajk., obẹ̑čem, ogr.- Valj. [Rad]).
  69. obẹčávati, -am, vb. impf. Versprechungen oder Verheißungen machen, Mik., Štrek.
  70. obẹčeváti, -ȗjem, vb. impf. = obečavati, Krelj, Zora.
  71. obẹčílọ, n. das Versprechen, C.
  72. obẹ̀d, -ẹ́da, m. das Mahl, das Essen, Cig., Jan.; bes. das Hauptmahl, Mur.; das Mittagsmahl, Meg., Cig., Jan., Rez.- Erj. (Torb.), nk.; óbẹd, -ẹ́da, SlGor.
  73. obẹ́dən, -dna, adj. zur Mahlzeit gehörig: obẹ̑dna molitev, das Tischgebet, Slom.
  74. obédən, -éna, num. = nobeden, Alas., Cig., Krelj- Mik., Skal.- Let., BlKr., Rib.- Cv., Ben.- Kl., GBrda.
  75. obẹdíšče, n. das Refectorium, C.
  76. obẹ̑dnica, f. das Speisezimmer, der Speisesaal, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
  77. obẹ̑dnik, m. der Mittagsgast, Mur., Cig., Jan.; der Mittagskostgänger, SlN.- C.
  78. obẹdnína, f. das Mittagsmahlgeld, vzhŠt.- C.
  79. obẹ́dọ, n. = obed, Cig., Jan.; — "v postni dan prva jed ob 11. uri dopoludne, kadar zjutraj ni kosila", Lašče- Erj. (Torb.), Rib.- Mik.
  80. obẹdovȃłnica, f. = obednica, Cig.
  81. obẹ̑dovanje, n. das Speisen; — das Mahl, Jan., C.; das Mittagsessen, Mur., Cig.
  82. obẹ̑dovati, -ujem, vb. impf. (zu Mittag) speisen, Meg., Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; — = obẹ́do imeti (o postnih dneh), Rib.- M.
  83. obẹ̑dovavəc, -vca, m. der Mittagsgast, Cig., Jan.
  84. ǫ́bedva, num., Mik., jvzhŠt., tudi: obedvȃ, Dol., Gor.; pogl. obadva.
  85. obẹ́kniti, -ẹ̑knem, vb. pf. Kraft verlieren, Svet. (Rok.); — nam. obvekniti; prim. vek.
  86. 1. obẹ̑ł, f. = zabela, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  87. 2. obə̀ł, -blà, m. der Brand (= prisad): obel mi je prišel v rano, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. abel in nem. Afel.
  88. 1. óbẹł, adj. etwas weiß, C.
  89. 2. obèł, -ę́la, adj. trocken (nicht mehr nass); obela pot, Št.- Cig.; — iz obvel; prim. obeniti.
  90. 3. ǫ́bəł, -bla, adj. rund: cylindrisch rund, Meg., Rib.- Mik.; obli klini, Levst. (Beč.); — oval, Mur., Cig., Jan.; — kugelrund, Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; svetlobni valovi so obli (kroglasti), Žnid.; — obel les, unbearbeitetes Holz, Z.; obla peč, ein compacter Fels, C.; oblo požirati, in ganzen Stücken ungekaut verschlucken, Cig.; — kar v oblo, sogleich, Savinska dol.- C.
  91. obẹ̑la, f. = zabela, M., Soška dol.- Erj. (Torb.), Štrek.
  92. obẹ̑łək, -łka, m. das Abgeschälte, Valj. (Rad).
  93. obẹlẹ́ti, -ím, vb. pf. weiß werden, M.; grau werden, Cig.
  94. obẹlẹ́vati, -am, vb. impf. ad obeleti; weiß werden: falb werden (o setvi), C.; pustinja je obelevala in ozelenevala, Glas.
  95. obẹlẹ̑žək, -žka, m. der Markierpflock, h. t.- Cig. (T.).
  96. obẹlẹ́žiti, -ẹ̑žim, vb. pf. mit Zeichen versehen, Cig. (T.), DZ.; figurieren ( math.), Cig. (T.).
  97. obẹlẹ̑žje, n. die Bezeichnung, Cig. (T.).
  98. obẹlína, f. die abgenommene junge Baumrinde, die Obst- oder Knollenschale, C.
  99. obẹlı̑nje, n. coll. abgenommene Baumrinden, Obstschalen, Knollenschalen, C.
  100. obelīsk, m. nav. iz celega izsekan kamenit, četverooglat, navzgor zožen steber, der Obelisk.

   70.397 70.497 70.597 70.697 70.797 70.897 70.997 71.097 71.197 71.297  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA