Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (70.697-70.796)

  1. nóvəc, -vca, m. die Münze, das Geldstück, Cig. (T.), DZ., Cel. (Ar.); kovani n., die geprägte Geldmünze, Cel. (Ar.); računski n., die Rechnungsmünze, Cel. (Ar.); — pl. novci, das Geld, Mur., Dol.- Cig., Jan., nk.; — hs.
  2. nóvəhən, -hna, adj. nov novehen, ganz neu, Habd.- Mik.
  3. novēla, f. pripovedka, dodatek k zakonu, die Novelle.
  4. novelīst, m. der Novellenschreiber, der Novellist.
  5. novelīstika, f. die Novellenliteratur, die Novellistik.
  6. novīc, m. 1) der Noviz, Jan. (H.); — 2) der Bräutigam, Jan., M.; novici, das Hochzeitspaar, Prim.- Cig.; (iz furl.).
  7. 1. novíca, f. 1) die Neuigkeit; — 2) eine neue Steuer, Mur., Cig.; novice nakladati, Jsvkr.; za posebne potrebe mora biti posebna novica po tri od sto, Vod. (Izb. sp.); — die Contribution: novica ali drugi deželski davki, Ces. razglas iz l. 1781.
  8. 2. novīca, f. 1) die Novize, Jan. (H.); — 2) die Braut, Cig., Štrek.; (iz furl.).
  9. novicijāt, m. novaštvo, das Noviziat.
  10. nǫ̑vič, adv. neuerdings, von neuem, Mur., V.-Cig., Levst. (Nauk, Pril.), nk.; = v novič (vnovič), Ravn.; — neu: novič ustanovljen, neuerrichtet, Levst. (Zb. sp.).
  11. novíčiti, -ı̑čim, vb. impf. nov sod noviči, t. j. ima po novini duh, Dol.
  12. nǫ̑vičnji, adj. neuerlich, C.
  13. novína, f. 1) das Neue, neue Dinge; o praznikih nič ne bom imela novine (nove obleke), jvzhŠt.; na razvalinah n. oživi, Jan. (Slovn.); — die Neuerung, Cig. (T.); — neue Früchte, neue Fechsung (Obst, Wein, Feldfrüchte); že pred sv. Jakobom so iz novine kuhali ječmenov sok, LjZv.; n. sadja, Ravn., Preš.; — 2) der Neubruch, das Neuland, das Gereute, Cig., Jan., Cig. (T.), Bes.; nọ̑vina, Mur., Št.; — 3) die Neuigkeit, kajk.- Valj. (Rad); — pl. novine, die Zeitung (po hs.), nk.
  14. novı̑nəc, -nca, m. der Neuling; samostanski n., der Noviz, Cig., Jan.; — vojaški n., der Recrut, Mur., Cig., Jan., nk.
  15. novinják, m. der Weingartenneubruch, Hal.- C.
  16. novı̑nka, f. 1) die Anfängerin; — die Novize, Jan. (H.); — 2) ein neues Wort, der Neologismus, Cig. (T.), Preš.
  17. novı̑nski, adj. 1) neu, Cig.; — 2) anfängermäßig, schülerhaft, Cig.; — 3) Zeitungs-, nk.
  18. novı̑nstvọ, n. die Anfängerschaft, Cig.; — das Noviziat, Cig., ZgD., Slom.
  19. novíšče, n. der Neubruch, V.-Cig., Svet. (Rok.); krompir dobro stori na novišču, Gor.
  20. novı̑štvọ, n. = novaštvo, das Noviziat, Cig., DZ.
  21. novíti, -ím, vb. impf. Neuerungen vornehmen, Mur.
  22. novodǫ́bən, -bna, adj. der neuen Zeit angehörig, modern, nk.
  23. novolẹ́tən, -tna, adj. Neujahrs-: novoletno voščilo, darilo.
  24. novolẹ̑tnica, f. 1) pogača ali hleb, ki se za božič speče in na mizo dene, pa še le na novo leto načne, BlKr.; — 2) das Neujahrslied, Jan., M.
  25. novolẹ̑tnik, m. der am Neujahrstag Geborene, der Neujährling, Cig., Z.
  26. novoletnják, m. = novoletnik, Mur., C.
  27. novoljúbən, -bna, adj. das Neue liebend, Cig.
  28. novoljȗbje, n. die Neuerungslust, Cig.
  29. novolȗnje, n. = mlaj, der Neumond, Jan. (H.); — rus.
  30. novomášən, -šna, adj. Primiz-.
  31. novomȃšnik, m. der Primiziant.
  32. novomōdən, -dna, adj. neumodisch, Cig.
  33. novonǫ́šən, -šna, adj. neumodisch, C.
  34. novoomožèn, -žéna, adj. neu verheiratet (vom Weibe), Jan. (H.); (po nem.).
  35. novoožę́njen, adj. neuverheiratet (vom Manne), Jan. (H.); (po nem.).
  36. novopečèn, -éna, adj. neugebacken, Cig., Jan.; (po nem.).
  37. novọ̑st, * f. die Neuheit.
  38. novošę́gən, -gna, adj. neumodisch, modern, Jan., nk.
  39. novošọ̑lnik, m. ein Gönner oder Vertheidiger der neuen Schule, Str.
  40. novọ̑ta, f. die Neuheit, V.-Cig., Jan., M.; — die Neuerung, Cig., Valj. (Rad).
  41. novotína, f. = novota, Jan., C.
  42. novozakǫ́nski, adj. neutestamentlich.
  43. nòž, nóža, m. 1) das Messer; — 2) pl. noži, das Krauteisen, der Krauthobel, Cig., Jan., ogr.- C., Gor., Notr.; zelje se reže na nožih, Ravn. (Abc.).
  44. nóžast, adj. messerförmig.
  45. nóžəc, -žca, m. dem. nož; das Messerchen.
  46. nȏžej, m. dem. nož; das Messerchen, Zilj.- Jarn., Jan., Mik.
  47. nóžək, -žka, m. dem. nož; das Messerchen; tudi: nožèk, -žkà, Valj. (Rad).
  48. 1. nóžən, -žna, adj. Fuß-: nožne kosti, Fußknochen, Cig.
  49. 2. nóžən, -žna, adj. = nožev, Jan. (H.).
  50. nóžev, adj. Messer-; noževa ostrina, die Messerschneide, Cig., Jan.; noževe oplati, die Messerschalen, Levst. (Zb. sp.).
  51. nožíca, f. dem. noga; 1) das Füßchen; — 2) zajčje nožice, das Katzenpfötchen (gnaphalium dioicum), Tuš. (B.).
  52. nožíce, f. pl. = škarje, die Schere, Levst. (Zb. sp.); — hs.
  53. nožìč, -íča, m. dem. nož; das Messerchen; tudi: nóžič, nȏžič, Valj. (Rad).
  54. nožı̑čək, -čka, m. dem. nožič; das Messerchen.
  55. nožíčevka, f. das Knackmesser, das Einlegemesser, Notr.- Cig.
  56. nožíčica, f. dem. nožica; das Füßchen.
  57. nožı̑čič, m. dem. nožič; das Messerchen, Met.
  58. 1. nožı̑čka, f. dem. nožica; das Füßchen, Valj. (Rad).
  59. 2. nožı̑čka, f. das Klappmesser, Notr.- Cig., Idrija- Frey. (Rok.), Polj.
  60. nóžik, m. = nožek, Levst. (Zb. sp.).
  61. nožína, f. der die Beine bedeckende Theil der Haut, der Beinling, Cig.
  62. nožíšče, n. das Messerheft, C.
  63. nǫ̑žje, n. das Fußstück, Jan. (H.).
  64. nǫ̑žka, f. = nožica, das Füßchen, Levst. (Zb. sp.).
  65. nǫ́žna, f. die Messerscheide, die Scheide, Mur.; = pl. nožne, Mur., Cig.
  66. nǫ́žnica, f. 1) die Messerscheide, die Scheide, bes. die Schwert- oder Säbelscheide, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Dol.; nav. pl. nožnice, Alas., Guts., Mur., Cig., Krelj, Hip. (Orb.); meč iz nožnic izdreti, Dalm.; — das Futteral: (n. za britvo), Dict.; (n. za naočnike), Cig.; (n. za knjigo), Savinska dol.; — listna n., die Blattscheide, Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) die Erbsenschote, Mariborska ok.- C.; — 3) pl. nožnice, bei der Stampfe die durchlöcherten Bretter, durch deren Löcher die Stampfschäfte (pahi) gehen, Dol.; — 4) neka skoljka: die Messerscheide (solen vagina), Erj. (Ž.); — tudi: nožníca.
  67. nǫ́žničast, adj. scheidenförmig, Cig.
  68. nožnják, m. der Fußsack, Jan. (H.).
  69. 1. nù, interj. 1) wohlan! Alas., Dict., Mur., Cig., Mik., Dol.; nu vže! auf denn, wohlan denn! Meg., Dalm.; nu, storimo si mesto! wohlan, lasset uns eine Stadt bauen! Dalm.; nu tedaj, vi bogati, plačite se! wohlan, ihr Reichen, weinet, Dalm.; nu, bratje, pomagajte! Dict.; — z osebnimi obrazili: nuta, nute, Mur., Mik., Levst. (Sl. Spr.); — naj nu = naj no: Mati, mati, naj nu grem! (lass mich doch gehen!) Levst. (Zb. sp.); — 2) = not, glej, Ben.- Kl.; — 3) ja freilich, ja wohl, natürlich, Idrija- Štrek. (Let.).
  70. 2. nù, conj. = no, doch, aber, kajk.- Glas.
  71. nȗda, f. die Lohnarbeit: hodi nudo ("nudu") delat, kajk.- Valj. (Rad).
  72. nùda, interj. wohlan! ogr.- C.
  73. núdəlj, -dlja, (-dəljna), m. die Nudel; nav. pl. nudeljni, Nudeln; — iz nem.
  74. nudílọ, n. das Zwangsmittel, Cig. (T.).
  75. núditi, nȗdim, vb. impf. 1) zwingen, nöthigen, Mur., Cig. (T.), Met., Mik., UčT.; — 2) darbieten, anbieten, Cig., nk.
  76. nudljìv, -íva, adj. dringend, C.; nudljivo opominati, C.
  77. nùj, interj. = nu, wohlan! (tudi: nujmo, nujta, nujte), Mur., Cig., Met., Mik., Levst. (Sl. Spr.); nujte vi priseči! Levst. (M.); nuj ga! nur zu! Met.; nuj ga izpiti! LjZv.; nujmo ogrenimo mu to, kar si bo pridobil! Jurč.
  78. núja, f. die Noth, die Bedrängnis, Meg., Alas., Dict., Jarn., Cig., Jan., C.; pomagaj mi iz te moje nuje, reve in nadloge, Trub.- Let.; v nuji biti, Dalm.; vsem nujam in nadlogam podvržen, Dalm.; huda nuja ga ima, Vrt.
  79. nújati se, -am se, vb. impf. 1) sich bemühen, Dol.- Cig., Jan., Kras- C.; — 2) = ponujati se: dež se nam nuja, vzhŠt.
  80. nújən, -jna, adj. 1) elend, müheselig, Cig., Jan., C.; — bedrängt, Dict.; nujen in zdvojen gleda zimi v oči, Erj. (Izb. sp.); — 2) (po hs.) nothwendig, dringend, Cig., nk.
  81. nújnost, f. 1) die Bedrängtheit ( prim. nujen 1)); — 2) die Nothwendigkeit, die Dringlichkeit, Cig. (T.), nk.; hs.
  82. núka, f., nam. vnuka, das Nachgrummet, Mur., Jan., C.
  83. nūla, f. ničla, die Null.
  84. numizmātičən, -čna, adj. k numizmatiki spadajoč, numismatisch.
  85. numizmātik, m. der Numismatiker.
  86. numizmātika, f. penezoznanstvo, die Münzenkunde, die Numismatik.
  87. nȗn, m. = nunec, der Taufpathe, Rez.- C.
  88. 1. núna, f. 1) die Taufpathin, C., Z., Let., Kras, Prim.; — 2) die Nonne; — prim. stvn. nunna, lat. nonna, Mik. (Et.).
  89. 2. núna, f. das Schilfpfeifchen, C.
  90. nunáč, m. der Frömmling, vzhŠt.- C.
  91. nȗnati, -am, vb. impf. schlafen (v otročjem govoru): nunaj, spavaj dete, ogr.- C.
  92. nūncij, m. papežev poslanec, der Nuntius.
  93. nȗnčək, -čka, m. dem. nunec, SlN.
  94. nȗnəc, -nca, m. 1) der Taufpathe, C., Let., Kras, Prim.; — 2) der Priester, C., Kras, Prim.; — prim. lat. nonnus, der Mönch.
  95. núnica, f. dem. 1. nuna, 2).
  96. núnika, f. das Schilfpfeifchen, Mur.
  97. nȗnka, f. der Safran (crocus), Tuš. (B.); bele nunke, der weiße Frühlingssafran (crocus albiflorus), Nkol.
  98. nunováti, -ȗjem, vb. impf. Nonne sein, Cig., M., C.
  99. núnovina, f. = nunovje, Dol.
  100. núnovje, n. bičje, iz katerega neko trobilo delajo otroci, Dol.; — prim. 2. nuna.

   70.197 70.297 70.397 70.497 70.597 70.697 70.797 70.897 70.997 71.097  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA