Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (70.597-70.696)

  1. nogȃłnik, m. die Trittvorrichtung am Webstuhle, Cig., C., Valj. (Rad), am Spinnrade, Cig., bei der Orgel, C.; der Fußtritt am Tischgestelle, worauf man die Füße setzt, Cig.
  2. nogánja, f. ein großer, unförmiger Fuß, C.
  3. nogàt, -áta, adj. 1) mit Füßen versehen; — 2) vielfüßig; — 3) langfüßig, langbeinig.
  4. nogavíca, f. der Strumpf, die Fußsocke, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., nk.
  5. nǫ̑gət, -hta, m. = nohet, Jan., Erj. (Som.).
  6. nógica, f. dem. noga; = nožíca.
  7. nōglice, f. pl. olične tropine, (prav za prav: semensko zrnje; iz furl. nogli) Rihenberk- Erj. (Torb.).
  8. nogolòm, -lǫ́ma, m. der Beinbruch, Cig.
  9. nogǫ̑vnica, f. = nogalnica, das Trittbrett am Spinnrad: kolovrat se z nogovnico žene, SlGor.
  10. nǫ̑hət, * -hta, m. 1) der Nagel am Finger u. an der Zehe; nohti cvetejo = bele pege dobivajo, Pjk. (Črt.); ne toliko, kolikor je za nohtom črnega = gar nichts; za nohte mi gre, es geht mir schlecht, es wird mir hart zugesetzt, Bes.; huda jim je bila za nohti, LjZv.; — 2) der schwarze Keim an den Bohnen, der Bohnenschuss, Cig.; — 3) orlovi nohti, das Geißblatt (lonicera caprifolium), Mur.; tudi: nọ̑hət.
  11. nǫ̑htati se, -am se, vb. impf. mit den Nägeln etwas aufzulösen, auseinanderzubringen suchen: otrok se nohta z orehom, Gor.
  12. nǫ̑htəc, -tca, m. dem. nohet.
  13. nǫ̑htič, m. dem. nohet.
  14. nǫ̑htnica, f. das Nagelkraut (paronychia serpyllifolia), Cig., Medv. (Rok.).
  15. nǫ̑j, m. der Strauß (struthio), Mur., Cig., Erj. (Ž.), nk.; — hs.
  16. 1. nòj, conj. = ino, in, Goriš., Kor.- Levst. (M.).
  17. 2. nòj, interj. = no, wohlan, C.; nojta, nojte, C.
  18. nǫ́ja, f. 1) die Noth, die Plage, Jan., M., Valj. (Rad); — 2) die Noth, die Nothwendigkeit, Valj. (Rad); Nam bit' je noja zjokanim, Npes.- Mik.; — pogl. nuja.
  19. noję̑t, m. = nohet, ogr.- Valj. (Rad).
  20. nokota, f. = device Marije kožušček, gemeiner Hornklee (lotus corniculatus), Tuš. (R.); — der Steinklee (melilotus), Pohl.; (nokuta), Medv. (Rok.); — prim. hs. nokata.
  21. nōlika, f. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Lož- Erj. (Torb.); — prim. it. il piccolo moli, der italienische Zwerglauch, Erj. (Torb.).
  22. nōljev, adj. noljev kruh: peče se od zmesi pirjeve, koruzne (sirkove) in ajdove moke, ( furl. noli, Kleienmehl, Schrot), Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
  23. nomād, m. nenaseljenec, der Nomade.
  24. nomādski, adj. nomadisch.
  25. nominālən, -lna, adj. imenski, po imenu, nominell.
  26. nominatīv, m. imenovalnik, prvi sklon, der Nominativ ( gramm.).
  27. nopal, m. die cochenilltragende Feigendistel o. Nopalpflanze (opuntia coccinellifera), Tuš. (R.).
  28. nọ̑s, nọ̑sa, nosȃ, nosȗ, m. 1) die Nase; iz nosa mu kri teče; pred nosom, vor der Nase; = in nächster Nähe; na vrat na nos, über Hals und Kopf; tenak nos imeti, eine feine Nase haben; po nosu dati, dobiti, einen Verweis geben, bekommen; pod nos dati ali dobiti, etwas derb zu verstehen geben oder bekommen; golo resnico komu pod nos tiščati, jemandem derb die Wahrheit sagen; pod nos se mu je pokadilo = es war ihm nicht recht, es hat ihn verschnupft; nos obesiti, pobesiti, die Nase hängen lassen; imeti koga na nosu, auf jemanden böse sein, Tolm.- Štrek. (Let.); nos vihati, die Nase rümpfen; = z nosom mrdati, Dict.; nos visoko nositi, hochmüthig sein, vzhŠt.- C.; na nos komu kaj obesiti, auf die Nase binden; za nos voditi, bei der Nase herumführen, täuschen; v vsako reč nos vtekniti, überall seine Nase haben; sam se za nos primi! achte auf dich selbst, zupfe dich an deiner Nase! — za en nos tobaka, eine Prise Schnupftabak; — 2) ein nasenförmiger Zacken, Cig.; — der Gießschnabel bei Töpfen u. dgl., Cig., C., Dol.; — der Schiffsschnabel, Cig., Jan., Zv.; ladijski n., Jan. (H.); — 3) die Landspitze, das Vorgebirge, das Cap, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; ( rus.).
  29. 1. nosáč, m. 1) ein großnasiger Mensch, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Nasenaffe (semnopithecus nasicus), Erj. (Z.); — 3) der Naseweise, Meg.
  30. 2. nosáč, m. 1) der Träger, der Lastenträger, Dict., Cig., Jan., C., Nov.; — 2) prvo vretence človeške hrbtenice, der Atlas, Erj. (Som.).
  31. nosáča, f. ein Weib mit großer Nase, Mur., Cig., Jan.
  32. nosȃčka, f. die Trägerin, Cig.
  33. nosák, m. ein großnasiger Mann, Habd.- Mik.
  34. nosàn, -ána, m. ein großnasiger Mann, Cig., Jan., M., C.
  35. nosána, f. ein großnasiges Weib, Cig.
  36. nọ̑sast, adj. nasenartig; — großnasig, Mur., Danj., Habd.- Mik.
  37. nosàt, -áta, adj. großnasig.
  38. nosàv, -áva, adj. schmollend, Cig.
  39. nọ́savica, f. = skleda z nosom, eine Schüssel mit einem Gießschnabel, Rib.
  40. nǫ̑sba, f. das Tragen: osel je za nosbo, ogr.- C.
  41. 1. nọ̑səc, -sca, m. dem. nos; 1) das Näschen; — 2) der Gießschnabel, Cig., Dol.; — 3) die Kichererbse (cicer arietinum), Cig., Kras- Erj. (Torb.).
  42. 2. nósəc, -sca, m. der Träger; — der Todtenträger: jokaje je šla reva zapuščena za nosci, Ravn.
  43. nosèč, -ę́ča, adj. schwanger; tudi: nǫ́seča; — prim. nositi.
  44. nosę́čən, -čna, adj. schwanger, tudi: nǫ́sečən, Ljubljanska ok.
  45. nosę́čnost, f. die Schwangerschaft, tudi: nǫ́sečnost, Cig.
  46. nosę́čost, f. = nosečnost, Mur., Cig., Jan.; tudi: nǫ́sečost.
  47. nọ̑sək, -ska, m. dem. nos; 1) das Näschen; — 2) die Kichererbse (cicer arietinum), Kras- Erj. (Torb.), Štrek.
  48. 1. nósən, -sna, adj. Nasen-; nọ̑sna kost, das Nasenbein, Cig.
  49. 2. nósən, -sna, adj. 1) tragbar, Cig.; nosni stol, der Tragestuhl, die Sänfte, Vod. (Izb. sp.); — nosna obleka, ein Kleid, das sich tragen lässt, Let.; — 2) Trage-, Cig.; nǫ̑sni konj, das Tragpferd, nosne živali, Tragethiere, DZ.; — 3) schwanger, Cig., Štrek., Svet. (Rok.); — 4) nosna kokoš, eine Eier legende Henne, Cig.
  50. nosẹ́vati, -am, vb. impf. zu tragen pflegen, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  51. nȏsež, m. v uganki: štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža; štirje streljajo, eden pometa (krava, imajoča štiri noge, dva roga, dve očesi, dve ušesi, štiri sesce in rep), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  52. nosíca, f. die Trägerin, C.
  53. nosíłce, n. dem. nosilo; eine kleine Tragbahre: doteknil se je onega nosilca, Krelj.
  54. nosíłən, -łna, adj. lastbar, tragfähig, Cig.; Trage-, Jan. (H.).
  55. nosı̑łnica, f. die Tragbahre, Dict., Cig., Jan.; — die Todtenbahre, C.; — die Sänfte, Guts., Mur.
  56. nosı̑łnjak, m. die Todtenbahre, Hal.- C.
  57. nosíłnost, f. die Tragfähigkeit, das Tragvermögen, Cig., Sen. (Fiz.), DZ., SlN.; pogl. nosljivost.
  58. nosílọ, n. die Trage, die Tragbahre, Mur., Cig., Jan., DZ.; tudi pl. nosila, Cig., Štrek., kajk.- Valj. (Rad); kerubini so pokrivali skrinjo in nje nosila, Jap. (Sv. p.); mrtvaška nosila, die Todtentragbahre, Cig.
  59. nosı̑telj, m. der Träger, Vrtov. (Vin.), nk.
  60. nosı̑teljica, f. die Trägerin, nk.
  61. nósiti, nǫ́sim, vb. impf. 1) tragen; — vodo, drva n. v kuhinjo; čebele pridno nosijo, Por.; veter prah v oči nosi; morje ladje nosi; n. (dete), schwanger gehen, Cig., Jan.; — trächtig sein: kobila nosi, Gor.; glavo visoko n., sich hochtragen; — 2) n. se, schweben: n. se po zraku, Cig. (T.); sich geberden, sich gerieren, sich benehmen; mogočno, moški se n., vornehm, stolz einhergehen; Ko grom se nos' in blisk in piš ( namr. kralj Matjaž), Npes.-K.; prva dva stanova, plemstvo in duhovstvo, nosila sta se zatorej kakor gospoda nad meščanom, Jurč.; nerodno se n., Jurč.; — pos. sich stolz benehmen, Zilj.- Jarn. (Rok.), Kr.; n. se nad čim, sich über etwas aufhalten, Cig.; — 3) n. se, sich kleiden; po gospodsko, po kmetsko se nositi.
  62. nosı̑tva, f. die Trächtigkeit, die Tragezeit, Jan. (H.).
  63. nosı̑vəc, -vca, m. der Träger, Cig.
  64. nosı̑vka, f. die Trägerin, Cig.
  65. nọ̑skov, adj. von der Kichererbse, Štrek.
  66. nosljáti, -ȃm, vb. impf. 1) durch die Nase reden, näseln, Jan., M., Valj. (Rad); — 2) = njuhati, (Tabak) schnupfen, Cig., Jan.
  67. nosljȃvəc, -vca, m. der näselnd spricht, Valj. (Rad).
  68. nosljìv, adj. = 2. nosen 1), Guts.- Cig., Jan.
  69. nosljívost, f. die Tragfähigkeit; n. ladije, DZ.
  70. nosníca, f. 1) das Nasenloch; nav. pl. nosnice, = nozdrvi, die Nasenlöcher; — die Nasenhöhle, Erj. (Som.); — 2) nọ̑snica, = nosna kost, das Nasenbein, Erj. (Torb.).
  71. nosník, m. = hohnik, der Nasenlaut, der Nasal ( gramm.), Cig., Jan., nk.
  72. nosnína, f. der Trägerlohn, Jan.
  73. nosnjáča, f. der Schnabelkrug, C.
  74. nósnost, f. die Schwangerschaft, Cig.
  75. nosúlja, f. ein großnasiges Weib, Mur., Cig., C., Mik.
  76. nǫ̑ša, f. 1) das Tragen, Mur.; o dobri noši, t. j. kadar čebele pridno nosijo, Levst. (Beč.); — 2) die Kleidertracht; narodna noša, die Nationaltracht.
  77. nošȃj, m. 1) der Gang ( v. Speisen), Cig.; — 2) die Tragweite, Cig., Jan.
  78. nǫ̑šba, f. = noša 2), Habd., ogr.- Mik.
  79. nošénje, n. 1) das Tragen; — 2) das Betragen, (nošenjè) ogr.- Valj. (Rad).
  80. nošẹ́vati, -am, vb. impf. = nosevati, Jan.
  81. nǫ́šica, f. dež, ki ga veter od strani nosi na zidovje, Gor.
  82. nošnína, f. der Trägerlohn, Cig., DZ.
  83. nǫ́šnja, * f. 1) das Tragen, Mur., Cig., SlGor.- C.; tudi: nóšnja.
  84. nòt, interj. sieh! BlKr.; not me zdravega! sieh da, ich bin gesund! Navr.- Jan. (Slovn.).
  85. nōta, f. 1) die Musiknote; po notah peti; — 2) državna nota, die Staatsnote, Cel. (Ar.).
  86. nōtən, -tna, adj. Noten-: notni papir, das Notenpapier, Cig., Jan.
  87. nòv, * nóva, adj. neu; nov klobuk; nǫ̑vi župan; novo vino, der heurige Wein; nova moka; novi kruh, t. j. kruh od nove, letošnje moke, Dol.; — nov sneg, nov mraz (govore vzpomladi, ako zopet sneg zamete), Soška dol.- Erj. (Torb.); — iz nova (iznova), von neuem, Mik., C., nk.; = iz novega = v novo = na novo.
  88. nováč, m. = novinar 1), der Neusass, Mur.
  89. nováčenje, n. die Recrutierung, C., nk.
  90. nováčiti, -ȃčim, vb. impf. (vojaške) novake nabirati, recrutieren, nk.
  91. novák, * m. der Neuling, Habd.- Mik., Mur., Cig., vzhŠt.; n. v veri, novake učiti, Jap. (Sv. p.); — der Recrut, Mur., Cig., nk.; — der Noviz, Jan. (H.).
  92. novákinja, f. die Anfängerin, Cig.; die Lehrjüngerin, C.; die Novize, ZgD., kajk.- Valj. (Rad).
  93. novȃštvọ, n. das Noviziat, Jan. (H.).
  94. novcekòv, -kǫ́va, m. die Münzprägung, Jan. (H.).
  95. novcekǫ̑vəc, -vca, m. der Münzpräger, Jan. (H.).
  96. novčaníca, f. der Münzschein, Jan. (H.).
  97. novčȃnstvọ, n. das Münzwesen, Levst. (Nauk).
  98. nóvčəc, -čəca, m. dem. novec, kajk.- Valj. (Rad).
  99. nóvčən, -čna, adj. 1) Geld-, Münz-, Cig. (T.), nk.; nǫ̑včna mera, Cel. (Ar.); novčna opravila, Finanzsachen, Levst. (Nauk); — 2) geldreich (tudi: novčȃn), Jan. (H.).
  100. nóvčič, m. dem. novec; der Kreuzer, Jan. (H.); — hs.

   70.097 70.197 70.297 70.397 70.497 70.597 70.697 70.797 70.897 70.997  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA