Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (70.497-70.596)

  1. nikọ̑li, adv. niemals; — (šalivo): o svetem Nikoli = nikoli.
  2. nikotīn, m. strupena tvarina v tobaku, das Nicotin.
  3. nı̑kšən, -šna, adj. = nobeden, Npes.-Vraz.
  4. nı̑kši, adj. = nobeden, ogr.- C.
  5. nímanič, m. = nemanič, Cig., Jan.
  6. nīmfa, f. starogrška boginja nižje vrste, die Nymphe.
  7. nı̑šče, pron. = nihče, Mur., Cig., Met., vzhŠt.- Vest., Dol.; tudi: niščè.
  8. niščeta, f. die Leere, Mik.
  9. nı̑ške, f. pl. = ničke, nečke, Mur., Cig., Vrtov. (Vin.), Notr.; — die Tretschemel am Webstuhl, Glas.
  10. nìšt, pron. = nič, kajk.
  11. níštən, -tna, adj. nichts wert, nichtig, Dol.- Erj. (Torb.).
  12. 1. nìt, nı̑ti, f. 1) der Faden; vdejati nit, einfädeln; do niti moker, ganz durchnässt; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Met.; — pl. niti, der Zwirn, M.; — 2) živa n., das Wasserkalb, der Drahtwurm (gordius acquaticus), Cig., Erj. (Ž.), Vas Krn- Erj. (Torb.); — 3) morska n., das Seegras, Levst. (Pril.); — 4) plenasta ostrina na sekiri, Gor.
  13. 2. nìt, nı̑ti, f. = net, das Niet, Krn- Erj. (Torb.); — iz nem.
  14. nitəčnice, f. pl. = ničnice, (nitešnice) Cig.
  15. nítən, -tna, adj. Faden-: nı̑tni konec, das Fadenende.
  16. nìti, conj. auch nicht, nicht einmal, Mik., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; niti za lek ga ni, Erj. (Torb.); kamena niti še ne vzdigneš, nikar ga boš nesel, Levst. (M.); — niti — niti, weder — noch, Boh., Dict., V.-Cig., Jan., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), Prip.- Mik., nk.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
  17. nı̑tje, n. coll. Fäden; — die Charpie, C.
  18. nı̑tka, f. dem. nit; der Faden; — = vlakno, die Faser, Cig., Jan.; — zlate, srebrne nitke, Fadengold, Fadensilber, Cig.
  19. nı̑tkast, adj. fadenartig.
  20. nı̑tnik, m. die Sommereiche, die Stieleiche (quercus pedunculata), Cig., jvzhŠt.
  21. nivelováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) lindino meriti, nivellieren, Cig. (T.).
  22. nìz, praep. c. acc. = s, z, von — herab: prišel je niz Krn, niz Srpenico, Podkrnci- Erj. (Torb.); — niz lice solze toči, Ist.- SlN.; niz brdo, bergab, Zora; — v niz (vniz), abwärts, nach unten, Jan., C.
  23. nı̑z, m. n. biserov, eine Schnur Perlen, Cig., Zv.; niz misli, eine Gedankenreihe, Cig. (T.); — hs.
  24. nízati, nı̑zam, -žem, vb. impf. anreihen ( z. B. auf einen Faden), Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); n. na nit bisere, jagode, Brkini- Erj. (Torb.).
  25. nizdọ̑lje, n. das Thalgehänge, Cig. (T.), Jes.
  26. nizdólu, adv. abwärts, Levst. (Pril.), Erj. (Min.), Lašče- Levst. (M.); n. gre pot, Zora; svetloba se odbija n., Žnid.
  27. nízək, -zka, adj. niedrig, nieder; n. gozd, der Niederwald, Cig. (T.); nizka ravan, die Tiefebene, Cig. (T.); nizkega stanu, niedern Standes; visoki in nizki ljudje, Levst. (Nauk); — moralisch niedrig, Cig. (T.); nizka duša, ein niedriger Mensch, Cig.; — nizka cena, ein geringer Preis; — nizko, niedrig; lastovice nizko letajo; nizko se prikloniti, eine tiefe Verbeugung machen; — compar. nı̑žji, ( adv.) nı̑že.
  28. nizən, -zna, adj., Mur., pogl. nizek.
  29. nízgati, -am, vb. impf. = nizati, Mur., Jan.
  30. nizhòd, -hǫ́da, m. der Niedergang ( mech.), Cig. (T.); — die Descension ( astr.), Cig. (T.); — stsl.
  31. nizhǫ́dən, -dna, adj. fallend ( math.), Cig. (T.); — nizhǫ̑dno koleno, die absteigende Linie der Verwandtschaft, die Descendenten, Cig. (T.); — prim. nizhod.
  32. nizína, f. = nižina, ogr.- C.
  33. nizkodúšən, -šna, adj. einer gemeinen Seele entsprechend: nizkodušne krivice, Cv.
  34. nizkomı̑səłn, adj. von niedriger Gesinnung; nizkomiselni ljudje, Cv.
  35. nizkọ̑st, f. die Niedrigkeit.
  36. nizkóta, f. die Niedrigkeit, Jan.
  37. nizkótən, -tna, adj. niedrig ( fig.), Jan.
  38. nizok, adj., Mur., Danj.- Mik., pogl. nizek.
  39. niztę̑znica, f. der Niederzieher (ein Muskel), Erj. (Som.).
  40. níža, f. die Niederung, V.-Cig.
  41. nı̑žati, -am, vb. impf. niedriger machen; — n. se, niederer werden; svet se niža, das Terrain wird niederer; — cena se niža, der Preis fällt.
  42. nižȃva, f. die Niederung, das Tiefland.
  43. nižȃvje, n. das Tiefland, Cig., Jes.
  44. nižən, -žna, adj. = nizek, Mur.
  45. nı̑žeši, adj. compar. ad nizek = nižji, ogr.- C.
  46. nı̑žešnji, adj. tiefer gelegen o. wohnend: nižešnji pridejo težko na goro, SlGor.- C.
  47. nižína, f. = nižava; die Tiefebene, globoka n., die Niederung, valovita n., wellenförmiges Tiefland, Jes.
  48. nižı̑nski, adj. Niederungs-: nižinsko jezero, Jan., Jes.
  49. nja, pron., nam. njega, njegov, Guts. (Res.), Kor., Št.
  50. njȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. miauen, Cig., C., Ravn., ogr.- Valj. (Rad).
  51. njȃvlja, f. oseba, ki milo tarna, GBrda.
  52. njegòv, -ǫ́va, pron. sein (ako se ne ozira na subjekt istega stavka); ima dobrega prijatelja: njegovo mošnjo prazni, svojo polni.
  53. njegǫ̑vəc, -vca, m. der Seinige, Jan.; Jezus in njegovci, Ravn.
  54. nję́n, pron. ihr gehörig, sie betreffend, ihr (ako se ne ozira na subjekt istega stavka).
  55. nję̑nəc, -nca, m. einer der Ihrigen, C.
  56. nję̑vka, f. der Hader, ogr.- Valj. (Rad).
  57. njevkáč, m. der Zänker, ogr.- C.
  58. nję̑vkati, -am, vb. impf. zanken, ogr.- M.; n. se, sich zanken, ogr.- C.
  59. nję́vkav, adj. zänkisch, ogr.- C.
  60. njíhən, -hna, pron. = njihov, Cig., Jan., Jan. (Slovn.), Notr.- Cv.
  61. njíhov, pron. ihnen gehörig, ihr (ako se ne ozira na subjekt istega stavka).
  62. njíhovəc, -vca, m. njihov človek, einer der Ihrigen, Bes.
  63. njı̑jin, pron. = njun, njijun, (njijn) Levst. (Sl. Spr.).
  64. njı̑jun, pron. = njun, Cv. II. 11.
  65. njin, pron., Met., pogl. njun, njijun.
  66. njíva, f. der Acker.
  67. njívən, -vna, adj. Acker-: njı̑vnọ delo, njivni delavci, Krelj.
  68. njívica, f. dem. njiva, das Aeckerlein.
  69. njǫ́hati, -am, vb. impf. = njuhati, Vod. (Izb. sp.).
  70. njuháłən, -łna, adj. Schnupf-, Jan. (H.).
  71. njuhȃtən, -tna, adj. Schnupf-: njuhatni tobak, DZ.; — prim. njuhati.
  72. njúhati, -am, vb. impf. = duhati, riechen, Z., Prip.- Mik., Tolm.- Erj. (Torb.); — (po rus.) schnupfen: n. tobak, Levst. (Nauk), nk.
  73. njúhavəc, -vca, m. der Schnupfer, Jan. (H.).
  74. njȗn, pron. ihr (o dveh osebah, ako se ne ozira na subjekt istega stavka), Ravn., Met. in nasl.; — prim. njijun.
  75. njust, m. = sobolj, Jarn., Mur., Cig.; — madž.
  76. njúšati, -am, vb. impf. = njuhati, riechen, Tolm.- Erj. (Torb.).
  77. 1. nò, conj. 1) aber, Levst. (Sl. Spr.), nk.; no farizej neče grešnik biti, Krelj; jaz sem hotel, no ti ne, C.; — 2) nam.: ino, C., Št.
  78. 2. nò, interj. 1) izraža izpodbujanje; wohlan, C.; no, brat! wohlan, Bruder! Krelj; no, govori! note, govorite! nota, govorita! note, note! Št., Gor., Tolm.; — prim. nu; — 2) za imperativom: doch; pusti me no! pojdi no! čakaj no! — 3) na! no! temu sem posvetil! — no! tega so pošteno nabili!
  79. nobédən, (nobèn), nobéna, num. keiner, kein; nobeden ni hotel pomagati; noben človek ni hotel pomagati; ( prim. eden, en); brez nobene pravice, ohne ein Recht zu haben, Vrt.; prim. brez.
  80. nobenoplátən, -tna, adj. = nobenostranski, Guts.- Cig., Mur.
  81. nocǫ́, adv. = nocoj, Rez.- C., Cirk.- Baud.; ("ncǫ́", Rož.- Kres).
  82. nocǫ́j, adv. in der nächsten (vergangenen oder künftigen) Nacht, heute nachts; n. nisem nič spal; nocoj bomo dolgo bedeli; — heute abends; pridi nocoj k nam! — iz noč-so, noč-sjo, Štrek.
  83. nocǫ́jšnji, adj. zur nächsten (vergangenen oder künftigen) Nacht gehörig; nocojšnja noč; nocojšnja veselica, die am heutigen Abende stattfindende Unterhaltung.
  84. nọ̑č, nočı̑, f. die Nacht; lahko noč! gute Nacht! po noči, in der Nacht, nachts; noč in dan delati, Tag und Nacht arbeiten; noč ima svojo moč; — sveta n., die Christnacht; na sveto noč, Kres; velika n., Ostern; o veliki noči, zu Ostern.
  85. nọ̑čca, f. dem. noč; das Nächtchen, Cig., Valj. (Rad).
  86. nóčən, -čna, adj. Nacht-, nächtlich.
  87. nočəs, adv. heute nachts, Habd.- Mik., Prip.- Mik., ogr.- C.
  88. nočeváti, -ȗjem, vb. impf. übernachten, Habd.- Mik., V.-Cig., Jan., vzhŠt.- C., Levst. (Nauk), Erj. (Izb. sp.), LjZv.
  89. nočíca, f. dem. noč, = nočca, Levst. (Zb. sp.).
  90. nočı̑łnica, f. die Nachtherberge, Cig.
  91. nočílọ, n. die Nachtherberge, Jan.
  92. nočíšče, n. die Nachtherberge, Cig., Jan.; šel je iskat nočišča v gostilno, Erj. (Izb. sp.); — der Nachtraum, Levst. (Pril.).
  93. nočíti, -ím, vb. impf. 1) übernachten, Mur., Cig., Jan., C.; nočili so v šotorih, Škrb.; kje sta moža, ki nočita pri tebi? Ravn.; pod milim nebom n., Vrt.; Mudi se mi z blagom, Nočiti ne smem, Npes.-K.; — 2) n. koga, beherbergen, Jan., Vrt.; — 3) noči se, es wird Nacht, Meg., Dict., Mur., Cig.
  94. nočníca, f. 1) die Nachtschwärmerin, Valj. (Rad); — 2) die Nachtviole (hesperis), Tuš. (B.).
  95. nočník, m. 1) der Nachtwandler, Jan. (H.); — 2) der Nachtwind, V.-Cig.; der Nordwestwind, Gor.- M.; — 3) das Nachtgeschirr, Jan., DZ.
  96. nočnína, f. die Herbergegebür, Jan.
  97. nóga, f. 1) der Fuß, das Bein; od nog do glave; z nogami in rokami; z nogami teptati; z obema nogama teptati; na nogah biti, auf den Beinen sein, aufsein; na noge! auf! izpod nog iti, spraviti, aus dem Wege gehen, schaffen; od mladih nog, von Kindesbeinen an, von Jugend auf; pod nogami imeti koga, jemanden im Gehorsam halten, Jsvkr.; pod noge se dati komu, sich jemandem ganz ergeben: dal se je babi pod noge, Polj.; pod nogami komu biti, jemandem gehorsam sein, C.; — z desno nogo v črevlju, z levo pak v kožuhu, t. j. drugače govori, kakor misli, Krelj; — der Fuß eines Tisches, Sessels u. dgl.; — 2) četrtina orehovega jedra, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) kračja n., der Drudenfuß (pentangulum), Plužna- Erj. (Torb.); = morska n., Kras- Erj. (Torb.), jvzhŠt.; tudi: morina n., Črniče ( Goriš.); = sračja n., GBrda- Erj. (Torb.); = stračja n., Pod Krnom- Erj. (Torb.); — 4) rastline: sračja n., der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig., Medv. (Rok.); — volčja n., der Wiesenandorn (marrubium vulgare), Cig.; — zajčja n., der Hasenklee (trifolium arvense), Cig.; — mačja n., das Gauchheil (anagallis arvensis), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — vranja n., die Stinkkresse (lepidium ruderale), C.
  98. nogáč, m. 1) der Langfüßige, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Polyp, V.-Cig.
  99. nogáča, f. 1) ein großer Fuß, Štrek.; — 2) der Fuß eines Stuhles, Tisches u. dgl., ogr.- C.; — 3) pl. nogače, das Fußgestell der Stampfe, C.; — 4) pl. nogače, die Stelzen, C.; — 5) das Spinnrad, C.
  100. nogȃłnica, f. die Trittvorrichtung, der Schemel am Webstuhl, Jarn., Cig., Jan., C., Plužna- Erj. (Torb.); — das Trittbrett beim Spinnrade, Cig., Gor.- M., ogr.- C., Krn- Erj. (Torb.); — pl. nogalnice, die Trittvorrichtung bei der Drehbank, Cig.

   69.997 70.097 70.197 70.297 70.397 70.497 70.597 70.697 70.797 70.897  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA