Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (70.401-70.500)

  1. nę̑ža, f. 1) ein verweichlichter Mensch: ti si prava neža! Gor.; — 2) bodeča neža, die Eberwurz, die Wetterblume (carlina acaulis), Medv. (Rok.), Kr.; — ( die Kratzdistel [cirsium], Tuš. [R.]).
  2. nežalìv, -íva, adj. nicht beleidigend, Jan. (H.).
  3. nežáljen, adj. unverletzt, Cig.
  4. nẹ̑žən, * -žna, adj. zart, Cig., Jan., nk.; — iz drug. slov. jezikov.
  5. nežę́nski, adj. unweiblich, Cig.
  6. nę̑ževje, n. coll. die Wetterblumen, Guts.- Cig., Mur., Valj. (Rad); — prim. bodeča neža.
  7. nę̑žica, f. neki majhen denar: der Heller, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); dva božjaka je vrgla, vkup eno nežico sta znesla, Ravn.
  8. nę̑žika, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — der Venusspiegel (specularia speculum), Josch.
  9. nežı̑v, -žíva, adj. leblos, unbelebt; nežive stvari.
  10. neživèč, -ę́ča, adj. = neživ.
  11. nę̑žje, n. = neževje, Valj. (Rad).
  12. nẹžnočútən, -tna, adj. zartfühlend, feinsinnig, Cig. (T.), nk.
  13. nẹžnočȗtje, n. das Zartgefühl, der Zartsinn, Cig. (T.), nk.
  14. nẹžnočútnost, f. das Zartgefühl, Cig., nk.
  15. nẹžnoglásən, -sna, adj. zartstimmig, Glas.
  16. nẹ̑žnost, f. die Zartheit, Cig., Jan., nk.
  17. nì, conj. und auch nicht (v stavku stoji pred glagolom, kakor pri zloženih nikalnicah, še nikalnica "ne"), Levst. (Sl. Spr.); ne delam ni ne molim, Nov.- Mik.; rečeno je nam, da v gozdu ne bomo več sekali ni tudi ne apna kuhali, Levst. (M.); auch nicht, nicht einmal: drugi na tebe ni ne mislijo, Kast.; nẹ́ sicer ni eden ostal, Kast.; — ni — ni, weder — noch, Meg., Guts., V.-Cig., Jan., Schönl.- Met., Levst. (Sl. Spr.), nk.; ni sedla ni druge sprave nema, Trub.; ni včeraj ni danes, Dalm.; ni rosa ni dež ne pridi na vas, Dalm.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
  18. nibédən, nibéna, adj. = nobeden, BlKr.- Erj. (Torb.).
  19. níc, adv., pogl. vnic.
  20. nícən, -cna, adj. nicht sonnseitig: na nicnem prebivati, Št.
  21. nicína, f. = osoje, eine nicht sonnseitige Gegend, Št.
  22. nicı̑nski, adj. = osojen, nicht sonnseitig, C.
  23. nicǫ́j, adv. = nocoj, Danj.- Mik., Št.- C.
  24. nicǫ́jšnji, adj. = nocojšnji, Št.
  25. nìč, gen. ničę̑sar, 1) pron. nichts (v zanikanem stavku stoji nikalnica "ne" pred glagolom); nič večno ne trpi; ničesar ne pogrešam; nič ne pomaga; toda: iz ničesar ustvariti, Dalm.; k ničemur ni človek, er ist ein Taugenichts, C.; brez ničesar, ohne irgend etwas (ohne nichts); na nič spraviti (deti, dejati), zugrunde richten; na nič priti, zugrunde gerichtet werden; = v nič priti, Cig.; v nič iti, zugrunde gehen, Cig., Dol.; ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič, Vod. (Pes.); = pod nič iti: vse gre narobe, vse gre pod nič! Zv.; — v nič devati, herabwürdigen; — pod nič prodati, um einen Spottpreis verkaufen; = v nič prodati, BlKr.- M., Ravn.; to ni za nič, das taugt zu nichts; ta človek ni za nič; — za nič, um keinen Preis: za nič ne grem od doma; — ( gen. ničę̑sa, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); nı̑česa, vzhŠt.); — nič, indecl. nič ne pogrešam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti, BlKr.- M.; k nič biti, k nič deti, Levst. (Zb. sp.); pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič, Jurč.; — 2) rabi v okrepčavanje nikalnice: gar nicht; nič nisem zadovoljen ž njim, ich bin mit ihm gar nicht zufrieden; nič se ne boj! habe gar keine Furcht! — (z izpuščenim glagolom) nič napačen mož! ein gar nicht übler Mann! — 3) nič, m. indecl. der Niemand, das Nichts: ta nič! Notr.; — prepotoval sem križem svet, a vendar sem ostal nič, Levst. (Zb. sp.); vražji nič, BlKr.- M.; za prazen nič se prepirati, Tolm.- Štrek. (Let.); (včasi se sklanja: nìč, gen. níča, Notr.; z ničem in hudičem vse pustiti, Jurč.); — ( n. po vzgledu nem. "das Nichts": prazno nič, Bas.; nič je dobro za oči, das Nichts ist für die Augen gut, Cig.).
  26. níčast, adj. nič vreden, nichtsnutzig, Lisičine pri Lupoglavu- Erj. (Torb.), Notr.; n. človek, ein Taugenichts, Z.; — nichtig: n. odgovor, LjZv.
  27. níčati, -ím, vb. impf. kauern, hocken, Jarn.- Cig., Fr.- C.; pri pletvi ženske ničijo, Poh.
  28. níčavnica, f. die obere Reihe der Litzenfäden, der Haarlauf am Webstuhl, M.; — die untere Reihe der Litzenfäden, die Stelze, Z.- Cig.; (mala [spodnja] ličavnica, V.-Cig.); tudi pl. ničavnice, Cig.; — (ničalnice, Geschirrlitzen, DZ.); — nam. nitčavnica? prim. ničnice, nitešnice.
  29. níče, -eta, n. der Taugenichts: ti si pravo niče! M.; ti ubogo niče, Lašče- Levst. (M.); tega ničeta mi ni mari, Lašče- Levst. (M.); ko bi se kako niče med vami našlo, Vrtov. (Sh. g.); — tudi: ničè, -ę́ta: niče ničesasto! Rib.
  30. ničę̑mən, -mna, adj. nichtsnutzig, nichtig, Jan., C., Zora.
  31. ničę́miti se, -ę̑mim se, vb. impf. zu nichts werden, Bes.
  32. ničę̑mnik, m. der Taugenichts, C., LjZv.
  33. ničę̑mnost, f. die Nichtsnutzigkeit, die Nichtigkeit, Nov.
  34. níčən, -čna, adj. nichtig, eitel, Guts., V.-Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.), nk.
  35. nı̑čes, m. das Nichts, ogr.- Valj. (Rad).
  36. ničę̑sast, adj. = ničast: niče ničesasto! Rib.
  37. ničest, f. die Nichtigkeit, ogr.- Let.; nìčest, ogr.- Valj. (Rad).
  38. ničestən, -tna, adj. nichtig, nichtswürdig, ogr.- C.
  39. ničestnost, f. die Nichtigkeit, ogr.- C.
  40. níčev, adj. nichtsnutzig, nichtig, Jan., Cig. (T.), nk.; ničevi nauki, ničevi verzi, Zv.
  41. níčevəc, ** -vca, m. der Taugenichts, Bes.
  42. níčevən, -vna, adj. = ničev, Cig. (T.), nk.
  43. níčevost, f. die Nichtsnutzigkeit, die Nichtigkeit, Jan., nk.
  44. níčica, f. das Nichts, Kr.- M.; die Null, Jan., Cig. (T.), Zora; izraz pripraviti (zvesti) na ničico, einen Ausdruck auf Null bringen ( math.), Cig. (T.).
  45. nı̑čij, adj. niemandem gehörig, vzhŠt.- C., Navr. (Let.), Vest.
  46. níčiti, nı̑čim, vb. impf. zugrunde richten, vernichten, Nov.; brata niči brat, Zv.; — n. se, unbrauchbar werden: tlak se niči, Levst. (Cest.); — n. se, sich aufheben ( math.), Cig. (T.).
  47. nı̑čka, f. ein Loszettel ohne Gewinst, die Niete, Cig.
  48. nı̑čke, f. pl. = nečke, Mur., Cig., vzhŠt.
  49. níčla, f. die Null, V.-Cig., Jan., nk.
  50. nı̑čnice, f. pl. die Kammlitze (bei den Webern), Cig.; — primeri nitečnice.
  51. níčnost, f. die Nichtigkeit, die Eitelkeit, Cig., Jan., nk.
  52. ničvẹ̑dež, m. der Nichtswisser: bili smo največ malovedeži in ničvedeži, Jurč.
  53. nı̑d, m. = zavist, der Neid (pri starejših pisateljih); — iz nem.
  54. nidẹ, adv. = nider, vzhŠt.- Valj. (Vest.).
  55. nigda, adv. = nikdar, Z.
  56. nigdẹ, adv. = nigder, Z.
  57. nigdi, adv. nikjer, vzhŠt.- Zora.
  58. nigi, adv., nam. nigdi, = nikjer, SlGor.- C.
  59. nihȃj, m. die Schwingung (des Pendels), Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
  60. nihalíšče, n. der Schwingungspunkt, h. t.- Cig. (T.).
  61. nihȃłka, f. die Schaukel, C., Glas.; die Hängematte, Valj. (Rad).
  62. nihálọ, n. das Pendel, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
  63. níhanje, n. das Schwingen (des Pendels), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  64. níhati, -am, vb. impf. schaukeln, wiegen, SlN.- C.; — n. se, schwingen (vom Pendel), Cig. (T.), nk.; — hs.
  65. nihčè, nikǫ̑gar, pron. niemand; (v stavku stoji še nikalnica "ne" pred glagolom); nihče me ne vidi; tudi: nı̑hče, nìhče, Št.
  66. nihilīst, m. privrženik nihilizma, der Nihilist.
  67. nihilīzəm, -zma, m. zanikavanje nravstvenih, verskih ali političnih načel, der Nihilismus.
  68. nı̑hljaj, m. = nihaj, die Schwingung, Let.
  69. nijȃnka, f. goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  70. nijédən, -dna, adj. keiner, Mur., Cig., vzhŠt.
  71. níka, f. die Niederung auf Wiesen, Št.- Valj. (Rad); — prim. dnika.
  72. nikȃ, I. pron. = nič, ogr.- C.; — II. adv. = nikar: Ne vekaj pa nika, Npes.-K.; vi ste čisti, ali nika vsi, Schönl.
  73. nikáč, m. der Verneiner, Cig.
  74. nı̑kaj, pron. = nič, Guts., Mur., kajk.; boljše nekaj kakor nikaj, besser etwas als nichts, Cig.; ne boj se nikaj, kajk.- Vest.
  75. nikák, adj. keinerlei, kein, Mur., Cig.; — po nikakem, auf keine Weise, durchaus nicht, Mur., Cig.; = po nikako, Mur.; — tudi: níkak, Mur.
  76. nikákošən, -šna, adj., Jan. i. dr., pogl. nikakovšen.
  77. níkakov, adj. keinerlei, kein, ogr.- C., jvzhŠt.
  78. nikákovšən, -šna, adj. keinerlei, kein, nk.
  79. nikákši, adj. = nikakršen, vzhŠt., ogr.- C., Mik., Raič (Slov.).
  80. nikáłən, -łna, adj. negativ, Verneinungs-, Cig. (T.), nk.
  81. nikȃłnica, f. das Verneinungswort, die Negation, Cig., Jan., nk.
  82. nı̑kam, adv. = nikamor, Mur., kajk.
  83. níkanje, n. das Verneinen, das Negieren, Cig.
  84. 1. níkati, -am, vb. impf. verneinen, negieren, leugnen, Guts., kajk.- Cig., Cig. (T.).
  85. 2. níkati, -am, vb. impf. sich niederbeugen, Met.; — prim. ničati.
  86. 1. níkavəc, -vca, m. der Verneiner, Cig.
  87. 2. níkavəc, -vca, m. der Bergfink (fringilla montifringilla), Jan., C., Valj. (Rad), Frey. (F.).
  88. nı̑kavt, m. der Verneiner, Cig.
  89. nı̑kda, adv. = nikdar, Mik., kajk.- Vest.
  90. nı̑kdẹ, adv. = nikjer, (tudi: nikdẹ̀) Mur.
  91. nı̑kdọ, nı̑koga, pron. nikdor, nihče, niemand, Cig., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; — prim. Cv. VIII. 9., X. 4.
  92. níkəlj, -klja, m. neka kovina, das Nickel.
  93. níkljev, adj. Nickel-: n. kršec, der Nickelkies, Erj. (Min.).
  94. 1. níkniti, nı̑knem, vb. pf. entsprießen, hervorkeimen, Habd.- Mik., Guts.- Cig., Dol.- Cig., Jan.; — hervordringen: vlaga nikne iz dreves, Vrt.
  95. 2. níkniti, nı̑knem, vb. pf. verschwinden, Hal.- C.
  96. nı̑kod, adv. = nikoder: od nikod = od nikoder, SlGor.
  97. nikọ̑li, adv. niemals; — (šalivo): o svetem Nikoli = nikoli.
  98. nikotīn, m. strupena tvarina v tobaku, das Nicotin.
  99. nı̑kšən, -šna, adj. = nobeden, Npes.-Vraz.
  100. nı̑kši, adj. = nobeden, ogr.- C.

   69.901 70.001 70.101 70.201 70.301 70.401 70.501 70.601 70.701 70.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA