Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (69.597-69.696)

  1. neljȗdnik, m. der Menschenfeind, Cig. (T.), Vod. (Izb. sp.).
  2. neljúdnost, f. die Menschenscheu, die Ungeselligkeit, Jarn., Cig.
  3. nelǫ́čən, -čna, adj. unbiegsam, Cig.; — prim. 1. ločen.
  4. neločljìv, -íva, adj. unzertrennlich.
  5. neločljívost, f. die Unzertrennlichkeit.
  6. nelóvən, -vna, adj. unjagdbar, Cig.
  7. nẹ̑m, nẹ́ma, adj. 1) stumm, Guts., V.-Cig., Jan., nk.; nemo živinče, Mik.; — 2) dumm, unvernünftig, C.
  8. nẹmáča, f. die Stumme, die Blödsinnige, vzhŠt.- C.
  9. nemȃdežljiv, adj. unbefleckt, Krelj- M.
  10. nemȃjhən, -hna, adj. namhaft beträchtlich, Jan. (H.).
  11. nẹmák, m. der Stumme, Habd.- Mik., vzhŠt.- C., kajk.- Valj. (Rad), DZ., Zora; — der Blödsinnige, Volk.- M., vzhŠt.- C.
  12. nemálọ, adv. nicht wenig, bedeutend, nk.
  13. nẹ́manič, m. der Habenichts.
  14. nẹ́mast, adj. dumm, C.
  15. nemaščeván, adj. ungerächt.
  16. nemáti, -tere, f. die Unmutter, Cig.; — hs.
  17. nẹmčák, m. ein schlecht deutsch sprechender Slovene, Valj. (Rad), Danj.- Mik.
  18. nẹmčeváłən, -łna, adj. dem Geiste der deutschen und nicht der slovenischen Sprache entsprechend, germanisierend: n. stavek, Levst. ( LjZv.).
  19. nẹmčeváti, -ȗjem, vb. impf. sich in der Sprache zu sehr nach dem Geiste der deutschen Sprache richten, Germanismen anwenden, Levst. ( LjZv.), nk.
  20. nẹ́mčiti, -im, vb. impf. ins Deutsche übersetzen, nk.; — germanisieren, Jan., nk.; — = nemčevati, Levst. (Zb. sp.).
  21. nẹ́məc, m. 1) der Stumme, Valj. (Rad); — 2) der Nordwind, vzhŠt.- C.; — 3) eine Art Hafer, C.
  22. nẹmẹ́ti, -ím, vb. impf. allmählich stumm werden, C.
  23. nẹmíca, f. die Stumme, Valj. (Rad).
  24. nemíčən, -čna, adj. uninteressant, Jan. (H.).
  25. nemíkavən, -vna, adj. = nemičen, Jan. (H.).
  26. nemı̑ł, -míla, adj. lieblos; nemilo soditi koga, Preš.; unbarmherzig; sreče nemili ukaz, Preš.; nemila osoda, nk.; — unlieb: nemilo za nedrago vračati, Schlimmes mit Schlimmem vergelten, SlN.; vse žive dni so se tolkli od nemilega do nedragega, Erj. (Izb. sp.); ( prim. hs. od nemila do nedraga).
  27. nemílost, f. 1) die Unmilde, die Lieblosigkeit, Cig.; — 2) die Ungnade, die Ungunst, Mur., Cig., Jan., nk.
  28. nemílostən, -tna, adj. ungnädig, Cig., Jan., nk.
  29. nemilostìv, -íva, adj. unbarmherzig, ungnädig, Mur., Trub., Dalm., Krelj.
  30. nemilostívost, f. die Unbarmherzigkeit, Mur.
  31. nemilostljìv, -íva, adj. = nemilostiv.
  32. nemilostljívost, f. = nemilostivost.
  33. neminljìv, -íva, adj. unvergänglich.
  34. neminljívost, f. die Unvergänglichkeit.
  35. nẹ̑mnica, f. das Tollkraut (atropa Belladonna), C.
  36. nemọ̑č, f. 1) die Ohnmacht, die Schwäche, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), M., Valj. (Rad); nemoč in pomanjkanje, Dalm.; — die Krankheit, Habd.- Mik., Z.; — eine fraisenartige Krankheit der Schweine, ogr.- C.; — ( adj. schwach: obležal je bolan in nemoč, Jurč.); — 2) črez nę̑moč, über die Kräfte, übermäßig, Cig., C., Levst. (Slovn.); črez nemoč delati, jesti, piti, Cig.; nikoli ne tožite, če nimate vsega črez nemoč, Ravn.; živino na poti črez nemoč goniti, Levst. (Nauk); tudi: črez nemọ̑č, Krn- Erj. (Torb.).
  37. nemóčən, -čna, adj. schwach, ohnmächtig, Cig., Jan., M.; — krank, M., C.; nę̑močən, Mur.
  38. nemọ̑čica, f. die Schwäche, Rib.- M., Mik.
  39. nemóčnost, f. die Schwäche, Jan., C.
  40. nẹmoglȗšəc, -šca, m. der Taubstumme, DZ.
  41. nemogǫ́č, adj. 1) unkräftig, Meg.; ohnmächtig, Volk.; — 2) unmöglich; celo nemogoča reč, eine ganz unmögliche Sache, Trub.
  42. nemogǫ́čən, -čna, adj. unmächtig, Cig.
  43. nemogǫ́čnost, f. 1) die Unmächtigkeit: zavoljo svoje slabosti in nemogočnosti, Guts. (Res.); — 2) die Unmöglichkeit, Škrb.- Valj. (Rad), kajk.- Valj. (Rad); n. mitnic dokazati, die Unthunlichkeit der Mauten nachweisen, Levst. (Pril.).
  44. nemogǫ́čost, f. die Unmöglichkeit, V.-Cig., Jan.
  45. nemóški, adj. unmännlich.
  46. nemoštvọ̀, n. die Unmännlichkeit, die Feigheit, Cig. (T.).
  47. nẹmóta, f. die Stummheit, Levst. (Zb. sp.).
  48. nẹmováti, -ȗjem, vb. impf. stumm sein, C., Vrt.
  49. nemožàt, -áta, adj. 1) unmannbar, Guts., Cig.; ledig: Nemožata in ženica, Levst. (Zb. sp.); — 2) unmännlich, Jan.
  50. nemǫ́žen, -žna, adj. unmöglich, Jan., Cig. (T.), nk.; — po drugih slov. jezikih.
  51. nemǫ́žnost, f. die Unmöglichkeit, nk.; — prim. nemožen.
  52. nẹ́mščina, f. die deutsche Sprache.
  53. nẹmškováti, -ȗjem, vb. impf. = brez potrebe nemško govoriti, Z., Levst. (Zb. sp.); — = nemčevati, nk.
  54. nẹmškovȃvəc, -vca, m. kdor nemškuje, nemčuje: Besed nemšk'vavcev grdih ne poznajo, Preš.
  55. nẹmškúta, f. die Deutsche, Cig., Dol., vzhŠt.; Lepa Rezika nemškuta, Preš.; lepi nemškuti, devici Zefi se je pripetilo nekaj tacega, Navr. (Let.).
  56. nemúdən, -dna, adj. unverzüglich, ungesäumt, Cig., Jan.; — nemudno, unverzüglich, Cig., Let., nk.
  57. nemúdnost, f. die Unverzüglichkeit, Cig.
  58. nemȗdoma, adv. unverzüglich, ohne Verzug.
  59. nèn, adv. = zdaj, Rez.- Baud.
  60. nenabı̑t, adj. ungeladen: nenabita puška.
  61. nenȃdan, adj. = nenaden, Jan.
  62. nenȃdẹjavši, adv. unverhofft: n. naglo umreti, Dalm.
  63. nenȃdən, -dna, adj. unverhofft, unerwartet, plötzlich, Cig., Jan., M., nk.
  64. nenȃdoma, adv. unverhofft, unerwartet, plötzlich, Cig., Jan., nk.
  65. nenadomẹ́sten, -tna, adj. unersetzlich, nk.
  66. nenadomẹstljìv, -íva, adj. = nenadomesten, Cig.
  67. nenaglášen, adj. unbetont.
  68. nenakánjen, adj. unvorsätzlich, Cig.
  69. nenakı̑čen, adj. zierlos, Jan. (H.).
  70. nenaklǫ́njen, adj. abgeneigt, abhold, Cig., nk.
  71. nenaklǫ́njenost, f. die Abgeneigtheit, Cig., nk.
  72. nenamı̑šljen, adj. unvorsätzlich, Cig., Jan.
  73. nenapádən, -dna, adj. unangreifbar, Cig.
  74. nenapovẹ̑dan, adj. unangesagt, unangemeldet.
  75. nenasę́ljen, adj. unbesiedelt, unbewohnt.
  76. nenasę́ljenəc, -nca, m. der Nomade, Jan. (H.).
  77. nenası̑čen, adj. = nenasiten, Jan. (H.).
  78. nenasìt, -síta, m. der Nimmersatt, der Vielfraß, Cig., Jan.
  79. nenasítən, -tna, adj. unersättlich, Cig., Dict.; nenasitno morje, Zv.
  80. nenasitljìv, -íva, adj. = nenasiten, Jan.
  81. nenası̑tnež, m. der Nimmersatt, Cig.
  82. nenatȃnčən, -čna, adj. ungenau.
  83. nenatȃnčnost, f. die Ungenauigkeit.
  84. nenatı̑snjen, adj. ungedruckt, nk.
  85. nenaúčən, -čna, adj. ungelehrig, Jan. (H.).
  86. nenavȃden, -dna, adj. ungewöhnlich; nenavadne prikazni; ungebräuchlich; nenavadne besede.
  87. nenavȃdnost, f. die Ungewöhnlichkeit.
  88. nenavȃjen, adj. ungewohnt.
  89. nenavídən, -dna, adj. missgünstig, neidig, Mur., ogr.- Mik.; žena je bila nenavidna pastorki, kajk.- Valj. ( Kres).
  90. nenavídẹti, -vı̑dim, vb. impf. missgönnen, Mur.; — hassen: nema druzih nenavideti ali sovražiti, Krelj; imamo tem, kateri nas nenavide, dobro storiti, Krelj; (v nem. izvirniku stoji: missgönnen); — prim. stsl. nenavidêti, hassen.
  91. nenavidljìv, -íva, adj. neidisch, M., Boh.
  92. nenavı̑dnež, m. der Missgünstige, Mur.
  93. nenavı̑dnica, f. die Neiderin, Jan. (H.).
  94. nenavı̑dnik, m. = nenavidnež, Jan. (H.).
  95. nenavídnost, f. die Missgunst, der Neid, Mur.; nenávidnost, ogr.- Valj. (Rad); (nenavidost, die Eifersucht, Dict.).
  96. nenavı̑st, f. die Missgunst, der Neid, Mur., Mik.; — der Hass, Dalm.; — die Gehässigkeit, Jan.
  97. nenavı̑stən, -tna, adj. neidisch, M.; — gehässig, Jan.
  98. nenavzemljìv, -íva, adj. unempfänglich, Jan. (H.).
  99. nenavzę́tən, -tna, adj. unempfänglich, Cig.
  100. nenavzọ̑čən, -čna, adj. abwesend, vzhŠt., ogr.- C., nk.

   69.097 69.197 69.297 69.397 69.497 69.597 69.697 69.797 69.897 69.997  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA