r (69.397-69.496)

69397. nedovǫ̑ljnik, m. der Unzufriedene, C.
69398. nedovǫ́ljnost, f. 1) die Unzulänglichkeit, Cig.; — 2) = nezadovoljnost, die Unzufriedenheit, V.-Cig., Jan., Ravn.
69399. nedovǫ̑ljstvọ, n. = nedovoljnost 2), Cig. (T.).
69400. nedǫ̑žən, -žna, adj. krank, unpässlich, Guts., C., Mik.; — prim. stsl. nedągъ = bolezen.
69401. nedǫ̑žje, n. die Unpässlichkeit, Guts., Mik.
69402. nedȗha, f., Habd., Dict., Cig., C. i. dr., (néduha, Mur., nédiha, Jarn.); pogl. naduha.
69403. neduhǫ́vən, -vna, adj. ungeistlich, profan, Cig., Jan.
69404. neduhovı̑t, adj. geistlos, nk.
69405. neduhǫ́vnik, m. der Nichtpriester, der Laie, Cig.
69406. neduhǫ́vski, adj. ungeistlich, Cig., Jan.
69407. nedúšən, -šna, adj. unmenschlich, Cig.; — hs.
69408. nedvǫ̑jbən, -bna, adj. unzweifelhaft, nk.
69409. nedvǫ́mən, -mna, adj. unzweifelhaft, Cig., Jan., nk.
69410. nedvomljìv, -íva, adj. = nedvomen, Cig., Jan.
69411. nedvoúmən, -mna, adj. 1) unzweideutig, nk.; — 2) = nedvomen, Cig. (T.).
69412. needín, adj. uneinig, Cig., Jan., nk.
69413. needínost, f. die Uneinigkeit, Cig., Jan., nk.
69414. needı̑nstvọ, n. die Uneinigkeit, C.
69415. neenák, adj. ungleich.
69416. neenákost, f. die Ungleichheit.
69417. neenákšən, -šna, adj. von ungleicher Beschaffenheit, Mur., Cig., Jan.
69418. nèg, conj. = nego, ogr.- C., Mik.; moj brat nima nikogar, neg sama jaz (sestra) sem pri njem, Moravče ( Gor.)- Levst. (M.).
69419. negácija, f. die Negation, nk.
69420. negatīvən, -vna, adj. nikalen, negativ.
69421. nẹ̑gda, adv. = nekdaj, Mur., C.
69422. nẹ̑gdẹ, adv. = nekje: negde ga že najdeš, vzhŠt.- C.; — = neki: kam negde? kdo negde? Ščav.- C.; negde je bogat, Zora, Ščav.
69423. nẹ̑gdi, adv. = nekje, negde, Mur., vzhŠt.- C.
69424. negíbčən, -čna, adj. ungelenk, ungeschmeidig.
69425. negíbčnost, f. die Ungelenkigkeit.
69426. negíbək, -bka, adj. unbiegsam, Jan., Cig. (T.).
69427. negíbən, -bna, adj. unbeweglich, Cig. (T.).
69428. negibljìv, -íva, adj. unbeweglich, Guts., Cig., Jan.
69429. negibljívost, f. die Unbeweglichkeit, Cig.
69430. negládək, -dka, adj. unglatt.
69431. negladkọ̑st, f. die Unglattheit, die Rauhigkeit.
69432. neglobòk, -óka, adj. untief.
69433. negnòj, -gnója, m. der Bohnenbaum (cytisus laburnum), (nagnoj) Cig., Tuš. (R.), (négnoj) Erj. (Torb.); — prim. hs. negnila, v istem pomenu, Erj. (Torb.).
69434. negnȗsən, -sna, adj. = gnusen, LjZv., Erj. (Izb. sp.); pogl. nagnusen.
69435. nę̑go, conj. 1) als (za komparativom, za adj. drug, drugačen), ogr.- C., Mik., nk.; = nego li, Levst. (Nauk), nk.; — 2) sondern, ogr.- C., Mik.; ne samo — nego i, nicht nur — sondern auch: ne samo zemeljski nego i nebeški oča, ogr.- Mik.; — aber, jedoch, ogr.- C.; — 3) nego če, außer wenn, C.
69436. negòd, -góda, m. die Unzeit, Mik.
69437. negóda, f. 1) das Missgeschick, BlKr.- M.; der Missstand, C.; — 2) etwas Missfälliges, Ungerathenes; (največ psovka osebam): Nesramne negode Bi vkupaj pobral, V Kamnik jih peljal, Za žlindro prodal, Vod. (Rok.); pokveke ali negode, LjZv.; (govori se pogostoma: "naguda", t. j. negọ̑da).
69438. negodè, -ę́ta, m. 1) der unzeitig Geborene, der Unzeitling, V.-Cig.; — 2) ein lästiger Mensch, Mik.; — der Thunichtgut, Jan., SlN.; loviti pretepalnike in druge takšne negodete, Jurč.; ein ungerathenes Kind, Svet. (Rok.).
69439. negódən, -dna, adj. 1) unreif; negodni mladiči; — n. porod, die Frühgeburt, Cig.; — negodna smrt, ein früher Tod, C.; — unpassend: negodna dobrota, Slom.; negodno ljubiti otroka, Slom.; — 2) missfällig: garstig, unsauber, Z.; = nesnažen, Podkrnci- Erj. (Torb.); abscheulich, Cig.; — 3) missrathen, schlecht: nevarna družba negodnega Kurenta, LjZv.; — träge, schläfrig: negodnež negodni! Gor.; — lästig, Gor., Dol.; (govori se tudi: naguden, t. j. negọ̑den).
69440. negǫ̑dnež, m. der Ungerathene, Z.; ein träger, schläfriger Mensch: negodnež negodni! Gor.
69441. negǫ̑dnica, f. 1) ein unzeitig geborenes Mädchen, Cig.; — 2) die Ungerathene, ein missfälliges, böses Weib, Z.; kdo si, negodnica? LjZv.
69442. negǫ̑dnik, m. 1) ein unzeitig geborenes Kind, der Abgängling, Cig., C.; — 2) der Thunichtgut, der Taugenichts, der Bösewicht; pijani negodniki so mahali po njem, LjZv.; razbojniki ali ini negodniki, LjZv.; gosposke so negodnika dolgo iskale, LjZv.; — der Bärenhäuter, Cig.; (negódnik), Valj. (Rad).
69443. negodnják, m. = negodnik 1), Cig.
69444. negódnost, f. 1) die Unreife, die Unzeitigkeit; — 2) die Missfälligkeit: = nesnažnost, Podkrnci- Erj. (Torb.); tudi: negọ̑dnost; prim. negoden.
69445. negoljufìv, -íva, adj. untrüglich, Jan. (H.).
69446. negoljufívost, f. die Untrüglichkeit, Jan. (H.).
69447. negóstən, -stna, adj. unwirtbar, Jan. (H.).
69448. negostoljúbən, -bna, adj. ungastlich, ungastfreundlich, Cig., Jan., nk.
69449. negotòv, -ǫ́va, adj. 1) unfertig: n. za popotovanje, unvorbereitet zur Reise, Levst. (Zb. sp.); — 2) ungewiss, unsicher, unbestimmt.
69450. negotǫ́vost, f. 1) die Unfertigkeit; — 2) die Ungewissheit, die Unbestimmtheit.
69451. nẹgováti, -ȗjem, vb. impf. hegen, pflegen, nk.; — hs.
69452. nę̑h, m. = nehanje, M., C.; brez neha, Škrinj.- Valj. (Rad).
69453. nehȃnje, n. das Aufhören, das Ablassen, das Lassen; brez nehanja, ohne Unterlass; dejanje in nehanje, das Thun und Lassen; tudi: nę̑hanje, Valj. (Rad).
69454. neháti, -ȃm, nav.: nę̑hati, -am, vb. pf. 1) aufhören; n. delati; nehaj me zmerjati; dež, zima neha; kreg, vojska neha; vse bo enkrat nehalo; — ablassen: n. od dela, Ravn.- Mik.; n. od greha, Cig., Jsvkr.; — 2) = pustiti, lassen: n. kaj, Kor.- Cig., Jan., ogr.; ne neham vas sirote, ogr.- Valj. (Rad); nehaj me! = pusti me! Krn- Erj. (Torb.), Rez.- Baud.; Naj se oglasi al' neha, Npes.- Mik.; — = odpustiti: ves strašni dolg mu je nehal, Ravn.
69455. nehávati, -am, vb. impf. = nehovati; jeza nehava, SlN.- C.
69456. nẹ̑hče, pron. = nekdo, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
69457. nehlı̑njen, adj. ungeheuchelt.
69458. nehǫ́dən, -dna, adj. unwegsam, Cig., Raič (Slov.); strme in nehodne ceste, Navr. (Let.).
69459. nehotę́, adv. ohne zu wollen, nk.
69460. nehotèč, adv. = nehote, Cig.
69461. nehótən, -tna, adj. unwillkürlich, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; nehotno gibanje srca, Erj. (Som.).
69462. nehȏtoma, adv. 1) ohne zu wollen, unvorsätzlich, Cig., nk.; — 2) unverhofft, Levst. (Zb. sp.); prim. nahodoma.
69463. nehováti, -ȗjem, vb. impf. ad nehati; im Aufhören begriffen sein; nehuje že raj, Preš.; hosta nehuje, Levst. (Zb. sp.); — aufzuhören pflegen.
69464. nehvála, f. = nehvaležnost, Guts.- Cig., Mur., Krelj.
69465. nehváłən, -łna, adj. unlöblich, Jan. (H.).
69466. nehvalę́žən, -žna, adj. undankbar.
69467. nehvalę̑žnež, m. der Undankbare.
69468. nehvalę̑žnica, f. die Undankbare.
69469. nehvalę̑žnik, m. der Undankbare.
69470. nehvalę́žnost, f. die Undankbarkeit.
69471. neimenítən, -tna, adj. unbedeutend, unwichtig, Jan. (H.).
69472. neimenován, adj. ungenannt, anonym, Mur., Cig., Jan., nk.; — unbenannt ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
69473. neimenovánəc, -nca, m. ein Ungenannter, der Anonymus, Cig. (T.), nk.
69474. neimẹ́tən, -tna, adj. = neimovit, Jan.
69475. neimovı̑t, adj. mittellos, nk.
69476. neimovı̑tost, f. die Mittellosigkeit, DZ., nk.
69477. neistinı̑t, adj. unwahr, nk.
69478. neistinı̑tost, f. die Unwahrheit, nk.
69479. neizbẹ́žən, -žna, adj. unvermeidlich, Cig. (T.), C.; neizbežne misli, Glas.; — stsl., rus.
69480. neizdátən, -tna, adj. unausgiebig, Jan. (H.).
69481. neizginljìv, -íva, adj. unverschwindlich, Mur.
69482. neizginljívost, f. die Unverschwindlichkeit, Mur.
69483. neizgúbən, -bna, adj. unverlierbar, unveräußerlich: n. pravica, Cig. (T.), LjZv.
69484. neizkónčən, -čna, adj. = unendlich: neizkončna božja modrost, Levst. (Zb. sp.).
69485. neizkȗšen, adj. unerfahren.
69486. neizkȗšenəc, -nca, m. der Unerfahrene, Jan. (H.).
69487. neizkȗšenost, f. die Unerfahrenheit.
69488. neizlẹ́čən, -čna, adj. unheilbar, incurabel, Jan. (H.).
69489. neizogíbən, -bna, adj. unausweichlich, Cig. (T.), nk.
69490. neizpeljìv, -íva, adj. unausführlich, Cig., Jan.; pogl. neizveden.
69491. neizpláčan, adj. nicht ausgezahlt; ausständig, Jan. (H.).
69492. neizpláčən, -čna, adj. unauszahlbar, Jan. (H.).
69493. neizpodbíjan, adj. unangefochten, Jan. (H.).
69494. neizpodbítən, -tna, adj. unbestreitbar, unumstößlich, Jan. (H.).
69495. neizpółnjen, adj. unerfüllt; neizpolnjene želje.
69496. neizpozaję̑t, adj. unerschöpflich: nebeške dobrote teko iz neizpozajetega vira, Cv.

   68.897 68.997 69.097 69.197 69.297 69.397 69.497 69.597 69.697 69.797  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani