Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (69.197-69.296)

  1. nažẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad nažeti, -žmem.
  2. nážənj, -žnja, m. kolikor se nažanje, = nažanjek, ogr.- Raič ( Nkol.).
  3. nažę́ti, -žánjem, vb. pf. eine gewisse Menge (Getreide) schneiden; malo pšenice n.
  4. nažę́ti, -žmèm, -žámem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge Flüssigkeit ausdrücken, auspressen; n. vode iz mokrega perila; n. mošta iz zdruzganega grozdja; — 2) nažet, gepresst voll: vreča je nažeta, Celjska ok.; — nažet človek, ein dicker Mensch, Celjska ok.
  5. nažgáti, -žgèm, vb. pf. 1) anbrennen; n. papir; n. svečo; — anzünden; luč n.; — 2) abprügeln.
  6. nažígati, -am, vb. impf. ad nažgati; 1) anbrennen; anzünden; — 2) prügeln; n. koga s kamenjem in okleščki, bewerfen, LjZv.
  7. naživẹ́ti se, -ím se, vb. pf. das Leben zur Genüge genießen; n. se mladosti, Levst. (Zb. sp.); — des Lebens satt werden.
  8. naživíti, -ím, vb. pf. = nahraniti, mit Speise laben, Ravn.
  9. nažlẹ́biti, -im, vb. pf. kehlen, beriefeln, Cig.
  10. nažlempáti se, -ȃm se, vb. pf. sich satt schlappen, sich voll saufen.
  11. nažlę́viti se, * -im se, vb. pf. sich ansaufen, Dict., Levst. (Rok.).
  12. nažmígniti, -žmı̑gnem, vb. pf. zuwinken, BlKr.; nam. namežikniti.
  13. nažǫ́čiti se, -žǫ̑čim se, vb. pf. = nabosti se, natekniti se, BlKr.
  14. nažǫ́kati, -žǫ̑kam, vb. pf. 1) mit einem längeren Gegenstande gehörig bestoßen; n. koga, jemanden gehörig puffen, Cig., M.; — 2) voll stopfen; v mesto se veliko ljudi nažoka, Ravn.; — n. se, sich voll essen, Št.
  15. nažúliti, -im, vb. pf. aufreiben, eine Schwiele verursachen, Jan. (H.).
  16. nažvę́čiti, -im, vb. pf. 1) ankauen; — 2) n. se, sich satt kauen.
  17. nažvížgati, -am, vb. pf. 1) s šibo n. koga, jemanden mit einer Ruthe abstreichen, Cig.; — 2) n. se, sich satt pfeifen.
  18. nè, part. 1) nicht; (v nikalnih stavkih stoji vselej pred glagolom ali pomočnim glagolom: ne govorim; ne bom govoril; govoril ne bom; v pogojnem naklonu stoji tudi za besedico "bi": on ne bi mogel, on bi ne mogel; — z nekaterimi glagoli [biti, hoteti, imeti] se druži v sedanjem času v eno besedo: nesem, nečem, nemam: ako je v stavku ena ali več zloženih nikalnic, mora vselej še nikalnica "ne" pred glagolom stati: nihče me ne vidi; nikjer nikogar ne vidim); — kaj ne? nicht wahr? — ne — ne, weder — noch; ni ga ne v dnevi ne v zemlji (= nikjer ga ni), Banjščice- Erj. (Torb.); — ne le, ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — ne da bi, ohne dass, ohne zu; šel je od nas, ne da bi bil črhnil besedico; anstatt dass, anstatt zu; ne da bi naše pravice branili, bratijo se z nasprotniki; geschweige denn; ne da bi ga pozdravil, še pogledal ga ni, er hat ihn nicht einmal angesehen, geschweige denn gegrüßt; prim. da I. 4); — ne da bi, ja nicht; ne da bi ga tepel! prügele ihn ja nicht! ne da bi pozabil! vergiss ja nicht! — 2) strinja se v eno besedo z adjektivi in substantivi ter jim daje nasprotni pomen: un-, Un-; nedolžen, unschuldig; nesrečen, unglücklich; nevihta, das Ungewitter; v mnogih novejših takih izrazih samo le zanikuje pomen: neduhovnik, der Nichtpriester, der Laie.
  19. nę̑ba, f. = nebo, ogr.- Valj. (Rad).
  20. nę̑bast, adj. stumpfsinnig, Dict.
  21. nę̑bce, n. der Gaumen, Cig. (T.); — tudi: nebcè, Valj. (Rad).
  22. nę̑bəc, -bca, m. der Tölpel, C.
  23. nebédən, -bédna, -béna, adj. = nobeden, Levst. (Nauk).
  24. nę̑bən, -bna, adj. 1) = nebesen, Himmels-; — 2) Gaumen-, Cig., Jan.; nebni glas, der Gaumenlaut, Cig. (T.).
  25. nę̑bes, m. 1) das Firmament, Mur., Polj.; — 2) obod na stropu, kamor se meso spravlja, da podgana ali kaka druga žival do njega ne more: nesi klobase v nebes! Mik.
  26. nebę́sa, n. pl. išči pod: nebo.
  27. nebę́sən, -sna, adj. Himmels-, Cig. (T.).
  28. nebę́ski, adj. = nebeški, starejši pisatelji, Vrt., Levst. (Zb. sp.).
  29. nebę́ščan, m. der Himmelsbewohner, Mur., Cig., Jan., Ravn., Levst. (Zb. sp.).
  30. nebę́ščanka, f. die Himmelsbewohnerin, Mur., Cig.
  31. nebę̑škalica, f. v tla vsajena veja, ob kateri nebeškajo, Ljub., Gor.; — prim. nebeškati.
  32. nebę̑škati, -am, vb. impf. otročja igra, pri kateri dva platiča kvišku mečejo in potem, kakor padata, na vsajeni veji ključice kvišku pomikajo, Ljub., Gor.; — prim. Zora IV., 128.
  33. nebę́ški, adj. Himmels-, himmlisch.
  34. nę̑bina, f. kitajska n., die chinesische Sternblume (aster chinensis), Tuš. (R.).
  35. nebı̑stvən, -tvəna, adj. unwesentlich, Cig. (T.), nk.
  36. nebı̑stvənost, f. die Unwesentlichkeit, nk.
  37. nebit, f. = nebitje, Jan. (H.).
  38. nebítən, -tna, adj. = nebistven, V.-Cig., Cig. (T.).
  39. nebítje, n. das Nichtsein, Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; n. števila, das Nichtvorhandensein einer Zahl, Vod. (Izb. sp.).
  40. nebívanje, n. = nebitje, Cig. (T.).
  41. neblȃg, -blága, adj. unedel.
  42. neblagoglásən, -sna, adj. übelklingend, nk.
  43. neblagoglȃsje, n. die Kakophonie, Cig. (T.), nk.
  44. neblagovı̑t, adj. segenlos, Cig.
  45. neblagovı̑tost, f. der Unsegen, Cig.
  46. neblagovǫ́ljən, -ljna, adj. misswollend, Jan.
  47. nę̑bnica, f. = nebna kost, das Gaumenbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  48. nę̑bnik, m. der Gaumenlaut, Cig. (T.), Jan. (Slovn.).
  49. nebọ̑, n. 1) der Himmel, das Himmelsgewölbe, das Firmament; nebo cvete, es sind Schäferwolken am Himmel, Gor.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; nimam človeka pod milim nebom (= auf Gottes Erdboden), da bi za-me skrbel; — 2) der Traghimmel, der Baldachin; — 3) lesen obod nad ognjiščem, kamor obešajo meso sušit, Dol.; der "Fleischhimmel", SlGor.- C.; — 4) das innere Gewölbe des Ofens, Hal.- C.; — 5) der Gaumen, — 6) der Himmel als Aufenthalt der Seligen; priti v sveto nebo; nav. pl. nebesa; oče naš, ki si v nebesih, kajk.- Valj. (Rad); iz nebes priti.
  50. nebọ̑g, adj. arm, elend, Svet. (Rok.), ogr.- C.; neboga, ne boš več svoje matere videla: umrli so ti! BlKr.- M.
  51. neboglję̑n, adj. kränklich, schwächlich, gebrechlich, Cig., Jan.; Oh, komu sem jaz doma pustila Dete svoje, sinka nebogljen'ga, Npes.-K.; tudi: nebǫ̑gljen, Dol.
  52. nebogljevən, -vna, adj. nebogljen, Bes.
  53. nebojazljìv, -íva, adj. = neboječ, Jan. (H.).
  54. nebojazljívost, f. = neboječnost, Jan. (H.).
  55. nebojèč, -ę́ča, adj. furchtlos, Cig., Jan.
  56. neboję́čnost, f. die Furchtlosigkeit, Cig.
  57. nebokàz, -káza, m. die Himmelskarte, Cig. (T.), Jes.
  58. nebonǫ́sən, -sna, adj. den Himmel tragend, Cig.
  59. nebopìs, -písa, m. die Himmelsbeschreibung, die Uranographie, Cig. (T.).
  60. nebopı̑səc, -sca, m. der Uranograph, Cig.
  61. nebopı̑sje, n. die Uranographie, Cig.
  62. nebosklòn, -sklǫ́na, m. das Firmament, nk.; — rus.
  63. nebotíčən, -čna, adj. himmelhoch, Cig., nk.; nebotična gora, Rut. (Zg. Tolm.); — po češ.
  64. nebovìd, -vída, m. = nebokaz, Cig.
  65. neboznȃnstvọ, n. die Himmelskunde, Cig.
  66. nebọ̑že, -eta, m. armer Mensch, armer Tropf, ogr.- C.; ("nebuže", Dict.).
  67. nebọ̑žəc, -žca, m. der Arme, C.
  68. necẹ̑ł, -cẹ́la, adj. nicht ganz, schadhaft, Cig.; necela mavrica, die Regengalle, Cig. (T.).
  69. necẹ́pljen, adj. nichtveredelt; necepljene črešnje.
  70. nəcǫ̑j, adv., Mur., pogl. nocoj.
  71. nẹ́ča, f. die Heizung, Cig., Jan., UčT.
  72. nečák, m. der Neffe, BlKr., nk.; — prim. hs. nećak.
  73. nečákinja, f. die Nichte, nk.; — prim. nečak.
  74. nečàs, -čása, m. die Unzeit, Guts., V.-Cig., Mur., Zora; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig., Ravn., Mik.; v nečas, Cig. (T.).
  75. nečȃst, f. die Unehre, Mur., Cig., Jan., Mik.; v nečast pasti, Škrinj.- Valj. (Rad).
  76. nečástən, -tna, adj. unehrenhaft, ehrwidrig, schimpflich, Cig., Jan., nk.
  77. nečastı̑tljiv, adj. unehrwürdig, Mur.
  78. nečę̑d, f. = nečedna stvar: ti nečed grda ti! Gor.
  79. nečę̑da, f. = nesnaga, psovka človeku: = nečed, Cig.
  80. nečę́dən, -dna, adj. 1) unrein, unreinlich, unsauber; — 2) unverständig, vzhŠt.
  81. nečę̑dnica, f. die Unreinliche, Jan. (H.).
  82. nečę̑dnik, m. der Unreinliche, Jan. (H.).
  83. nečę́dnost, f. 1) die Unreinheit; — 2) der Unverstand, vzhŠt.
  84. nẹ́čenje, n. das Heizen, Guts., Jarn.
  85. nəčíce, f. pl. dem. nečke, Trub.
  86. nẹ̑čij, adj. jemandem gehörig, C.
  87. néčist, m. ein unreiner, unkeuscher Mensch, M.; der Unhold, der Teufel, C.; — das Ungeziefer, C.
  88. nečìst, -čísta, adj. unrein; — unkeusch, nečisto živeti; — nečista teža, das Brutto-, Sporcogewicht, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  89. nečı̑stəc, -tca, m. der Unreine, Vrt.
  90. nečı̑stnica, f. die Unreine, die Unkeusche, die Metze.
  91. nečı̑stnik, m. der Unreine, der Unkeusche.
  92. nečistǫ̑ča, f. die Unreinlichkeit, Vrt., Zora, Krelj; — die Unkeuschheit, Mik.
  93. nečístost, f. die Unreinlichkeit; — die Unkeuschheit; — tudi: nečistọ̑st, Valj. (Rad).
  94. nečistóta, f. = nečistost, Mur., Cig., Jan.
  95. nečistováti, -ȗjem, vb. impf. unkeusch leben, Unkeuschheit treiben, Mur., V.-Cig., Jan., M.
  96. nečítən, -tna, adj. unlesbar, Jan. (H.).
  97. nəčkast, adj. muldenförmig, Cig.
  98. nəčkę̑, -čȃk, f. pl. die Mulde, Cig., Kr.; die Trogmulde, Štrek.
  99. nečlovẹ́čən, -čna, adj. = nečloveški, Jan.
  100. nečlovẹ́čji, adj. = nečloveški, unmenschlich, M.

   68.697 68.797 68.897 68.997 69.097 69.197 69.297 69.397 69.497 69.597  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA