Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (69.097-69.196)

  1. navzọ́čiti, -im, vb. pf. 1) präsentieren, darstellen, ogr., SlN.- C.; — 2) confrontieren, Cig., Jan.
  2. navzọ̑čnik, m. der Anwesende, Erj. (Izb. sp.), nk.
  3. navzočnína, f. Praesenzgelder, DZ.
  4. navzọ̑čnost, f. die Gegenwart, die Anwesenheit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; božja n., Nov.; (— nav. nazočnost).
  5. navzpę̑t, adv. = spet, wieder, vzhŠt.- C.
  6. navzpọ̑d, adv. nach unten, Mur.
  7. navzpọ̑ł, adv. zur Hälfte, C.; — oberflächlich, C.
  8. navzpọ̑łən, -łna, adj. was zur Hälfte ist, C.
  9. navzvə̀n, adv. nach außen, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  10. navzvẹ̑st, adv. n. dati, bekannt geben, ogr.- C.
  11. navzvẹstı̑telj, m. der Verkünder, C., Nov.- C.
  12. navzvẹstíti, -ím, vb. pf. anzeigen, verkünden, Nachricht geben, ogr.- C., Nov.- C., Zora.
  13. navzvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad navzvestiti, ogr.- C.
  14. navzvẹščeváti, -ȗjem, vb. impf. = navzveščati, C.
  15. navzvı̑š, adv. = kvišku, C.
  16. nazȃd, adv. nazaj, nach rückwärts, Mur., Jan.; názad, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.), vzhŠt.; rak nazad hodi, SlGor.
  17. nazȃdək, -dka, m. der Rückschritt, schlechter Erfolg, Mur., C., nk.
  18. nazádən, -dna, adj. rückgängig, krebsgängig, Mur.; regressiv, Cig. (T.).
  19. nazȃdnik, m. = nazadnjak, Jan. (H.).
  20. nazadnják, m. der Rückschrittler, der Reactionär, Cig. (T.), C., nk.
  21. nazadnjáški, adj. reactionär, C., nk.
  22. nazadnjȃštvọ, n. die Reaction, nk.
  23. nazȃdnje, adv. = na zadnje, zuletzt.
  24. nazadováti, -ȗjem, vb. impf. Rückschritte machen, C., nk.; — nazadujoč, regressiv ( phil., math.), Cig. (T.).
  25. nazȃj, adv. zurück; n. dati, priti; (= zopet, wieder, Goriš.- Levst. ( LjZv. I. 34.)).
  26. nazájən, -jna, adj. = nazaden, Cig., Jan.
  27. nazávanje, n. die Anrufung, ogr.- Valj. (Rad).
  28. nazávati, -am, vb. impf. ad nazvati; 1) anrufen, Mur., C., Danj.- M., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — zurufen: nazavati komu, naj pride kosit, Danj. (Posv. p.); — 2) = nazdravljati, zutrinken, Danj. (Posv. p.).
  29. nazdọ̑ł, adv. = navzdol.
  30. nazę̑ba, f. 1) unbedeutender Frostschaden, C.; — 2) die Erkältung, der Schnupfen, Cig.; der Rheumatismus, Erj. (Som.); — prim. hs. nazeba, Erkältung.
  31. nazę̑bən, -bna, adj. rheumatisch, Cig.; nazebna mrzlica, Cig.
  32. nazgláviti, -im, vb. pf. anhäufeln, jvzhŠt.
  33. nazglȃvje, n. angehäufte Erde ( z. B. bei Rebenreihen), Rec.- Let.
  34. nazglávljati, -am, vb. impf. ad nazglaviti; anhäufeln: brajde n., jvzhŠt.
  35. názhaj, m. der Nutzen, ogr.- Valj. (Rad).
  36. nazíbati se, -bam, -bljem se, vb. pf. sich satt wiegen oder schaukeln.
  37. nazídati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge von Bauten herstellen: n. veliko hiš; — eine gewisse Menge Töpferware (mit freier Hand) verfertigen: n. veliko loncev, Polj.
  38. nazı̑mək, -mka, m. der Nachwinter, Gor.; tudi pl. nazimki: kolikor grmi pred velikim petkom, toliko nazimkov je pred sv. Jakopom, Gor.
  39. nazı̑v, m. die Benennung, der Titel, Vrt., nk.
  40. naziválọ, n. die Benennung, der Terminus, Levst. ( LjZv.), nk.; prirodoznanska nazivala, Zv.
  41. nazívanje, n. die Benennung, Jan. (H.).
  42. nazívati, -vam, -vljem, vb. impf. ad nazvati: benennen, nk.
  43. nazı̑vək, -vka, m. = nazivalo, Nov.; — der Titel, Jan.
  44. nazivoslǫ̑vje, n. die Terminologie, nk.
  45. nazízati se, -am se, vb. pf. sich satt saugen, Mur., jvzhŠt.
  46. nazlȃbljati se, -am se, vb. impf. ad nazlobiti se; drohen, C.
  47. názlı̑c, adv. = navzlic, zum Trotz, vzhŠt.
  48. nazlob, m. der Groll, Mur., Mik.; — der Hass, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  49. nazlǫ̑ba, f. 1) = nazlob, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Drohung, Fr.- C.; — tudi: názloba, Valj. (Rad).
  50. názlobən, -bna, adj. boshaft, feindselig: n. komu, ogr.- C.
  51. nazlobíti, -ím, vb. pf. im Grimme etwas Arges androhen, C.; — n. se komu, jemanden bedrohen, Fr.- C.
  52. názlobnik, m. der Widersacher, der Feind, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  53. názlobnost, f. die Bosheit, die Feindseligkeit, ogr.- C.
  54. nazlobovȃnje, n. das Hassen, Valj. (Rad).
  55. nazlobováti, -ȗjem, vb. impf. 1) hassen, kajk.- C.; — 2) zum Zorn reizen, ogr.- C.
  56. nazlǫ̑bščina, f. die Bosheit, ogr.- C.
  57. naznačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad naznačiti; bezeichnen, kennzeichnen, nk.
  58. naznáčiti, -znȃčim, vb. pf. bezeichnen, bestimmen, nk.; v naznačenem času, in einer bestimmten Zeit, DZ.; anzeigen ( math.), h. t.- Cig. (T.); — kennzeichnen, charakterisieren, Šol., nk.
  59. naznȃk, adv. rücklings, Mur., Mik.; n. pasti, ležati, SlGor.
  60. naznȃmba, f. die Angabe, DZ.; naznamba časa, die Zeitangabe, Cig. (T.).
  61. naznámenati, -am, vb. pf. bezeichnen, Jan. (H.); anmerken, Mur.; (-mnjati), andeuten, Cig.
  62. naznamenováti, -ȗjem, vb. pf. ( impf.) andeuten: oko na kipih je le naznamenovano, Žnid.
  63. naznȃmkati, -am, vb. pf. bezeichnen, Mur.
  64. naznaníłən, -łna, adj. Anzeige-, nk.
  65. naznanı̑łnica, f. 1) das Anzeigeamt, Cig.; — 2) die schriftl. Anzeige (bei Gericht), DZ.
  66. naznanı̑łnik, m. 1) das Anzeigeblatt, Cig., DZ.; — 2) der Indicativ ( gramm.), Cig.
  67. naznanílọ, n. die Anzeige, die Bekanntmachung.
  68. naznániti, -znȃnim, vb. pf. anzeigen, verkündigen, mittheilen, bekannt machen.
  69. naznánjanje, n. das Anzeigen, das Bekanntgeben.
  70. naznánjati, -am, vb. impf. ad naznaniti; anzeigen, mittheilen, verkünden, bekannt machen.
  71. naznanjȃvəc, -vca, m. der Verkünder, der Bekanntmacher, Cig., Jan.
  72. naznanjeváti, -ȗjem, vb. impf. = naznanjati.
  73. naznanjevȃvəc, -vca, m. der Anzeiger, der Bekanntmacher, der Verkündiger.
  74. naznanjevȃvka, f. die Anzeigerin, die Verkünderin.
  75. naznáti, -znȃm, vb. pf. ausfindig machen, Burg. (Rok.); naznal mu je službo, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  76. nazóbati se, -zǫ́bljem se, vb. pf. (an Beeren, Kirschen, Körnern) sich satt essen oder fressen, n. se jagod, črešenj, grozdja; kokoši so se zrnja, konji ovsa nazobali.
  77. nazǫ̑bčati, -am, vb. pf. zähneln; nazobčan, gezähnt.
  78. nazǫ̑bkati, -am, vb. pf. = nazobčati, zähneln, Cig.
  79. nazọ̑čən, -čna, adj., pogl. navzočen.
  80. nazọ̑či, adv., pogl. navzoči.
  81. nazòv, -zóva, m. = naziv, Jan. (H.).
  82. nazóvən, -vna, adj. Titular-, Jan. (H.).
  83. nazȗvək, -vka, m. die Fußsocke, Valj. (Rad); — tudi hs.
  84. nazȗvnik, m. der Schuhlöffel bei den Schuhmachern, Cig.
  85. nazváti, -zóvem, vb. pf. 1) benennen, Cig., Jan.; — 2) n. se, sich satt rufen, M.; — 3) n. komu dobro jutro, jemandem einen guten Morgen anbieten, Cig., Vrt.; ( hs.).
  86. nazvẹstı̑telj, m. der Verkünder, kajk.- Valj. (Rad).
  87. nazvẹstíti, -ím, vb. pf. verkünden, M.; bekannt geben: gda (= kadar) je (dete) najdete, nazvestite mi, ogr.
  88. nazvẹ́ščanje, n. die Verkündigung, die Anzeige(n), kajk.- Valj. (Rad).
  89. nazvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad nazvestiti; verkündigen, ogr.- M., kajk.- Valj. (Rad).
  90. nazvẹščávanje, n. die Verkündigung, M., ogr.- Valj. (Rad).
  91. nazvẹščávati, -am, vb. impf. ankündigen, verkündigen, Danj. (Posv. p.), ogr.- Valj. (Rad).
  92. nazvẹščȃvəc, -vca, m. der Verkünder, ogr.- Valj. (Rad).
  93. nazvẹščénje, n. die Anzeige, kajk.- Valj. (Rad).
  94. nazvẹščeváti, -ȗjem, vb. impf. verkündigen, anzeigen, kajk.- Valj. (Rad).
  95. nazvoníti se, -ím se, vb. pf. sich satt läuten.
  96. nažȃgati, -am, vb. pf. 1) eine gewisse Menge sägen; veliko desak n.; — 2) n. se, sich satt sägen.
  97. nažak, m. ein Stock mit hackenartigem, eisernem Griff, BlKr.; — (nažek, neka sekirica, BlKr.- DSv., Z.).
  98. nažalováti se, -ȗjem se, vb. pf. sich satt trauern.
  99. nažȃnjək, -njka, m. der Ertrag des Getreideschnittes, Cig.
  100. nȃžəc, -žca, m. der Nackte, V.-Cig.

   68.597 68.697 68.797 68.897 68.997 69.097 69.197 69.297 69.397 69.497  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA