Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (6.901-7.000)

  1. cmę̑ndriti se, -im se, vb. impf. = cmendrati se, Cig.
  2. cmę̑r, m. die Buttermilch, vzhŠt.- C.; — prim. češ. cmer, cmar, = Buttermilch.
  3. cmę́ra, f. das Plärrmaul, der Flenner, Jan., M., C., Polj.
  4. cmę́rav, adj. weinerlich, Jan.
  5. cmę̑rda, f. der gerne flennt, der Quarrer, Cig.
  6. cmerdáč, m. der Raunzer, Cig.
  7. cmę́rdalọ, n. der Raunzer, der Winseler, Cig., BlKr.
  8. cmę́rdati se, -am se, vb. impf. flennen, raunzen, quarren, Cig., Kras.
  9. cmę́rdav, adj. weinerlich, der gerne quarrt, Cig.
  10. cmę́rditi se, -im se, vb. impf. = cmerdati se, BlKr.
  11. cmerẹ́ka, f., C., Danj. (Posv. p.); pogl. smreka.
  12. cmę́riti se, -im se, vb. impf. eine weinerliche Miene machen, M.; plärren, flennen, Jan., Polj.; pridigalo se ni, da bi se mogli poslušavci cmeriti, LjZv.
  13. cmę́rkəlj, -klja, m. weinerliches Kind, C.
  14. cmerúlja, f. die Winselerin, Cig.
  15. cmȓčən, -čna, adj. Wirbel-, M.; cmrčni tok, Danj. (Posv. p.).
  16. cmȓk, m. der Wasserwirbel, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; c. ga je požrl, der Strudel hat ihn verschlungen, SlGor.; (povodni mož) po noči rad pomalja iz cmrkov glavo, — rad vlači ljudi v cmrk, Trst. ( Glas.).
  17. cmȓkati, -am, vb. impf. schlürfen, Mur., C.; schlecken, Cig.
  18. cmŕkniti, ** cmȓknem, vb. pf. einen Schlurf thun, schlürfen, C.
  19. cofodráti, -ȃm, vb. impf., Polj.; pogl. cefedrati.
  20. cǫ̑klar, -rja, m. 1) der Holzschuhmacher, M., Kres; — 2) der Holzschuhe trägt, Z., Kres; tudi: coklár, Št.
  21. cokolár, -rja, m. der Barfüßermönch, Krelj.
  22. cǫ̑lnar, -rja, m. der Zöllner; — po nem.
  23. cọmpər, -pra, m., C., Valj. (Rad); pogl. coper.
  24. copȃtar, -rja, m. kdor copate dela ali prodaja, Z.
  25. cọ́pər, -pra, m. der Zauber, Mur., Valj. (Rad); — iz nem.
  26. cọ̑prati, -am, vb. impf. zaubern; — iz nem.; pogl. čarati.
  27. cọ̑pravəc, -vca, m. = coprnik 1), Škrinj.- Valj. (Rad).
  28. cọ̑prnica, f. die Zauberin, die Hexe.
  29. coprnı̑ja, f. die Zauberei.
  30. cọ̑prnik, m. 1) der Zauberer; — 2) das große Nachtpfauenauge, Solkan- Erj. (Torb.).
  31. cọ̑prnjak, m. = coprnik, Mur., Prip.- Mik.
  32. cọ̑prski, adj. Zauber-, Cig.; coprske tovarišice, Bas.
  33. crčáti, -ím, vb. impf. = cvrčati, Mik. (Et.).
  34. crénje, n. = cvrenje.
  35. crẹ̑nsa, f., Tuš. (R.); pogl. čremsa.
  36. crẹ̑t, m. eine Art Bergstrauch, Valj. (Rad); die Bergkiefer (pinus pumilio), C.
  37. crẹ́ti, crèm, vb. impf., pogl. cvreti.
  38. crẹ̑tje, n. coll. das Krummholz, das Knieholz, Kamnik- M., Valj. (Rad); — prim. cret.
  39. crẹ̑tovje, n. = cretje, Gor.- M., Preddv.- M.
  40. crgọ́liti, -gọ̑lim, vb. impf. = cigoliti, C.; kolo, ki ni namazano, crgoli, SlGor.
  41. crgútati, -am, vb. impf. einen schrillenden Laut von sich geben, C.; čiriček crguta, SlGor.
  42. cȓk, m. das Verrecken, M.; — die Viehseuche, Valj. (Rad).
  43. cŕka, f. das Verrecken; die Seuche: crka je živino zalezla, C.; Da bi te crka zalezla! = da bi crknil! M.
  44. cŕkanje, n. das Umstehen (des Viehes), der Viehfall; die Seuche.
  45. cŕkati, cȓkam, vb. impf. ad crkniti; 1) mucksen, Rez.- C.; — 2) verrecken, umstehen; — 3) vertrocknen: voda v potoku crka, BlKr.
  46. crkávati, -am, vb. impf. = crkati, C.
  47. cŕkavica, f. das Verenden, die Seuche, C.
  48. cŕkəlj, -klja, m. = krcelj, C.
  49. crketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) einen dem Wurzellaute ähnlichen Laut hervorbringen: kos crketa, Z.; — 2) gierig nach etwas verlangen, Guts., Jarn.
  50. crklína, f. das Aas, Jarn., Mur., Cig., Jan., C.
  51. crknè, -ę́ta, n. ein umgestandenes Thier, C.
  52. crknetína, f. das Aas, Cig., DZ.; Turki ne zakapajo crknetine, Navr. (Let.).
  53. cŕkniti, cȓknem, vb. pf. 1) umstehen, verrecken; — 2) vertrocknen: potok je crknil, BlKr.
  54. cŕknjenəc, -nca, m. das Fallwildpret, Cig.
  55. crkováti, -ȗjem, vb. impf. = crkati: voda crkuje, ako se je kje nabrala, pa ne more odtekati, ampak le počasi gine, Dol.
  56. crkovína, f. das Aas, Cig., SlN.- C.
  57. crljáti, -ȃm, vb. impf., Cig., Jan.; pogl. curljati.
  58. cȓna, f. = črna, svoje ime ovci, Plužna- Erj. (Torb.).
  59. cucorȃmo, adv. c. nesti koga, jemanden huckepack tragen, Nov., SlN., Dol.; — prim. cicoramo, štuporamo in 3. cucati, cucniti.
  60. cufráti, -ȃm, vb. impf. = cefrati, C.; volno c., Dict.; — prim. nem. zupfen. (?)
  61. cúkər, -kra, m. der Zucker.
  62. cukrár, -rja, m. der Zuckersieder, Cig.
  63. cukrárna, f. = cukrarnica, Levst. (Nauk).
  64. cukrárnica, f. die Zuckerfabrik, Cig., nk.
  65. cukrȃrstvọ, n. die Zuckerfabrication, Cig. (T.).
  66. cúkrast, adj. zuckerartig, Zucker-.
  67. cúkrati, -am, vb. impf. zuckern; kavo c.; — candieren, Cig.
  68. cȗkrc, m. dem. cuker.
  69. cȗkrčək, -čka, m. dem. cukrc; das Zuckerchen.
  70. cukrę̑n, adj. aus Zucker bereitet, Zucker enthaltend, Zucker-.
  71. cukreníca, f. die Zuckerbüchse, die Zuckerschachtel, Cig.
  72. cukrenína, f. die Zuckerware, Cig.; Zuckerbackwerk, Levst. (Nauk).
  73. cukríti, -ím, vb. impf. = cukrati: po mestih ljudje besede cukre, Npreg.- Jan. (Slovn.).
  74. cúkrnat, adj. zuckerhältig, zuckerig, Cig., Jan.
  75. cukročı̑stəc, -tca, m. der Zuckerraffineur, Jan.
  76. cukrolı̑zəc, -zca, m. der Zuckerlecker, das Zuckermaul, Cig., Jan.
  77. cukrolı̑zka, f. die Zuckerleckerin, Cig.
  78. cúkrov, adj. Zucker-: cukrova kislina, die Zuckersäure, Cig. (T.).
  79. cukrovàr, -vára, m. der Zuckersieder, Jan.
  80. cukrovȃrnica, f. die Zuckersiederei, die Zuckerraffinerie, Jan.
  81. cukrovína, ** f. der Zuckerstoff, Cig., Jan.
  82. cȗlar, ** -rja, m. kdor nevesti culo nese, C.; — prim. cula 1).
  83. cȗndra, f. 1) der Fetzen, Z.; — 2) neka vinska trta, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) ein zerlumptes Weib, Štrek., GBrda, kajk.- Valj. (Rad); die Schlampe, C.; — prim. candra, cendra.
  84. cundráti, -ȃm, vb. impf. fetzen, reißen, C.
  85. cúndrav, adj. fetzig, zerrissen, C.
  86. cȗndrək, (-drəka) -drka, m. razcapan človek, kajk.- Valj. (Rad).
  87. cȗnjar, -rja, m. der Hadernsammler, Cig., Jan., Štrek., Kr.
  88. cȗnjarica, f. die Hadernsammlerin, Cig., Erj. (Izb. sp.).
  89. cunjarı̑ja, f. der Hadernhandel, Cig.
  90. cunjáriti, -ȃrim, vb. impf. den Hadernhandel betreiben, Cig.
  91. cȗnjarka, f. = cunjarica, Cig.
  92. cunjerẹ̑znica, f. die Haderschneidmaschine, Cig.
  93. cunjerẹ̑znik, m. das Hadermesser, Cig.
  94. cȗr, m. der Strahl einer Flüssigkeit, C.; Z curom njemu kri leti (= curkoma mu kri teče), Danj. (Posv. p.).
  95. cúra, f. die Harnröhre (v otročjem govoru), Kr.- Valj. (Rad).
  96. cúrati, cȗram, vb. impf. pissen; na steno c., Dalm.
  97. cúrək, -rka, m. 1) der Strahl einer Flüssigkeit; studenčni c., der Quellstrahl, Cig.; solze s curkom, po curkih teko iz oči, die Thränen strömen aus den Augen, M.; zdravje gre po curku navzdol, po niti pa gori, Slom.; ali: zdravje s curkom prejde, po niti raste, M.; — c. živega srebra, eine Quecksilbersäule, Cig.; — 2) der Eiszapfen, BlKr.
  98. curẹ̑nje, n. das Rinnen.
  99. curẹ́ti, -ím, vb. impf. schwach rinnen: Kri mu curi iz nosa; v globočini zemlje so žile, po katerih voda v studenec curi, ogr.- Valj. (Rad); — iz soda curi, tudi: sod curi, das Fass rinnt, Št., BlKr.
  100. cúriti, -im, vb. impf. = cureti, Guts., Jarn.

   6.401 6.501 6.601 6.701 6.801 6.901 7.001 7.101 7.201 7.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA