Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (68.901-69.000)

  1. naujẹ́dati, -am, vb. impf. = ujedati, mit Vorwürfen quälen, C., Z.
  2. náuk, náuka, naúka, m. der Unterricht; krščanski n., der Religionsunterricht; krščanski n. imeti, die Christenlehre (in der Kirche) abhalten; k nauku iti, zur kirchlichen Ausfrage (vor der Osterbeichte) gehen; — nauki, die Studien, nk.; — die Lehre, die Belehrung; lepe nauke dajati; Malo penezov poslala, Dokaj bota mi naukov! Preš.; — die Lehre, die Doctrin; Kristusov n.; Platonov n. o idejah.
  3. naukázati, -žem, vb. pf. bestellen, C.; — anweisen, Jan.
  4. naúmiti, -im, vb. pf. = nakaniti, Cig. (T.), nk.; — hs.
  5. naústiti, -im, vb. pf. = nahustiti, našuntati, Vrt.
  6. naušę̑snica, f. das Ohrgehänge, V.-Cig., C.
  7. naušę̑snik, m. der Ohrring, V.-Cig.
  8. naȗšnica, f. = naušesnica, Cig., Jan., Škrinj., Cv.
  9. naužíti se, -žı̑jem se, vb. pf. zur Genüge genießen.
  10. nȃv, m. die Seele des Todten nach heidnischer Anschauung, Jurč. (Tug.); — prim. navje.
  11. navȃba, f. die Lockspeise, Cig.
  12. navábiti, -im, vb. pf. 1) anlocken, Cig.; — 2) in einer gewissen Menge einladen; veliko ljudi n. na gosti.
  13. navábljati, -am, vb. impf. ad navabiti; anlocken: ljudi k sebi n., Guts. (Res.).
  14. navȃda, f. die Gewohnheit; navada železna srajca; navada popada, Kr.- Valj. (Rad); navado imeti; = v navadi imeti, pflegen, Trub.; navado komu (človeku, živali) vedeti, jemandes Gewohnheit kennen; v navado mu je prišlo, es ist ihm zur Gewohnheit geworden, Met.; v navadi je, es ist gang und gäbe; po navadi, gewöhnlich; — der Brauch; šege in navade divjih narodov.
  15. navȃdək, -dka, m. nav. pl. navadki, Gewohnheiten, Sitten, C.
  16. navȃdən, -dna, adj. üblich, gebräuchlich; navadna beseda; — navadno = po navadi, gewöhnlich; — navadna, die Menstruation, Cig.; — gewöhnlich, gemein, alltäglich; n. človek, n. obraz; navadno leto, gemeines Jahr, Cig. (T.).
  17. 1. naváditi, -vȃdim, vb. pf. gewöhnen, angewöhnen; n. koga (se) zgodaj vstajati, da zgodaj vstaja; n. koga (se) česa, na kaj; n. koga (se) čemu, C.; navajen biti delati; navajen težkega dela; navajen čemu, C., nk.
  18. 2. naváditi, -vȃdim, vb. pf. = ovaditi, Rez.- C.
  19. navȃdnost, f. die Gebräuchlichkeit, die Ueblichkeit, die Gewöhnlichkeit.
  20. navȃdoma, adv. = po navadi, Raič (Slov.), Zora.
  21. navȃgati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge wägen, zuwägen; n. komu mesa.
  22. navȃja, f. die Angewöhnung, Jan. (H.).
  23. 1. navájati, -am, vb. impf. ad 1. navaditi; angewöhnen; (Rimljan) se morja navaja, Vod. (Pes.).
  24. 2. navájati, -am, vb. impf. ad 2. navaditi; = ovajati, Rez.- C.
  25. 3. navȃjati, -am, vb. impf. ad navesti; 1) inducieren ( phys.), Cig. (T.); — 2) "anführen", erwähnen: n. besede, stavke, nk.; (po nem.).
  26. navȃjenost, f. die Angewöhnung (als Eigenschaft), M.
  27. navàł, -vála, m. 1) der Andrang, Cig., Jan., nk.; n. vode, n. krvi, Cig.; n. sovražnika, Cig.; — 2) návał, der Heuhaufen, Mur., Valj. (Rad); prim. navel.
  28. navȃla, f. = naval 1), Jan., Zora, Vest.
  29. navalíti, -ím, vb. pf. 1) aufwälzen; n. kamen na grob; — aufladen, aufbürden: n. kaj na koga, Cig.; — 2) andringen, heranstürmen, Cig., Jan.; množica je navalila, Cig.; n. na koga, auf jemanden losstürmen, ihn anfallen, Cig., Jan.
  30. naváljati, -am, vb. pf. 1) heranwälzen, Jarn., M.; — 2) eine gewisse Menge wälzend zusammen bringen: veliko sodov n. pred klet, velikih kamenov n. na kup.
  31. navaljénje, n. der Andrang, kajk.- Valj. (Rad).
  32. navaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad navaliti.
  33. navȃloma, adv. im Ansturm, Nov.
  34. navȃn, adj. nicht ganz voll: sod je navan, kad je navana, Mur., Jan., vzhŠt.; — iz: na van; prim. 2. van.
  35. navȃžanje, n. das Anfahren; n. gnoja, peska.
  36. navȃžati, -am, vb. impf. ad napeljati, navoziti; anfahren; pesek na cesto, gnoj na njivo n.
  37. nȃvčək, -čka, m. die Zügenglocke, Kamena Gorica ( Gor.)- Erj. (Torb.); — prim. navje, stsl. navь = mrtvec.
  38. nȃvčič, m. der Zaunkönig, C.
  39. navdáhniti, -nem, vb. pf. = navdehniti, Cig., Jan.
  40. navdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad navdati; erfüllen, vso sapo je navdajal vinski duh, Erj. (Izb. sp.); — n. koga z veseljem, nk.; — spomin mu navdaje bridkosti, Jurč.
  41. navdȃn, adv. in den Tag hinein, ins Blaue hinein, Goriška ok.- Erj. (Torb.); aufs Gerathewohl, Cig.
  42. navdȃnje, n. der Affect, Lampe (D.).
  43. navdáti, -dám, vb. pf. 1) erfüllen, Mur., Cig., Jan.; dišave lepi duh je vso hišo navdal, Met.; n. koga s pogumom, Ravn.; — 2) n. se, vb. impf. wohl anstehen, C., Npes.-Vraz.
  44. navdəhníti, -dáhnem, vb. pf. begeistern, inspirieren, nk.; (navdahniti), Cig., Jan.; visoka misel ga je navdehnila, Levst. (Zb. sp.); — eingeben: čudovito misel komu n., Levst. (Zb. sp.).
  45. navdìh, -díha, m. die Eingebung, die Inspirierung, die Begeisterung, Cig., Jan., C.
  46. navdı̑ha, f. = navdih, C.
  47. navdíhati, -dı̑ham, vb. impf. ad navdihniti, Cig., Jan.
  48. navdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. = navdehniti, Mur., Cig., Jan., nk.; naše mirne ljudi je navdihnil vojaški duh, Erj. (Izb. sp.).
  49. navdihováti, -ȗjem, vb. impf. ad navdihniti, Mur., Cig., Jan., nk.
  50. navdı̑lj, adv. = na vdilj; 1) eig. lange: n. zvoni = prvič vabi k službi božji, vzhŠt.- C., Gor.; — 2) = navdan, Kras; — prim. vdilj.
  51. navdọ̑ł, adv. = navzdol, bergab; n. se peljati, iti.
  52. navdọ̑łən, -łna, adj. = navzdolnji, Cig., C.
  53. navdolẹ́ti, -ím, vb. pf. genügen, Mik.; — iz: nadovoleti; prim. nadovleti.
  54. navdǫ́ljati, -am, vb. impf. in genügender Menge verschaffen: kdo bi tebi kruha, denarja navdoljal, Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: n. koga s potrebščino, jemandem eine ausreichende Verpflegung geben, Levst. (Nauk); — prim. nadovleti.
  55. navdoljeváti, -ȗjem, vb. impf. = navdoljati, Levst. (Cest.).
  56. navdọ̑łnost, f. die Abhängigkeit (des Bodens), die Abschüssigkeit, Cig.
  57. navdúšati, -am, vb. impf. ad navdušiti; begeistern, Jan., nk.
  58. navdȗšba, f. das Begeistern, die Begeisterung, SlN.
  59. navdúšenje, n. die Begeisterung, Jan.; z velikim navdušenjem koga sprejeti, nk.
  60. navduševáłən, -łna, adj. begeisternd, nk.
  61. navduševáti, -ȗjem, vb. impf. ad navdušiti; begeistern, Jan., nk.
  62. navdúšiti, -im, vb. pf. begeistern, Jan., Cig. (T.), nk.
  63. navẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. sich ungebürlich benehmen, Lašče- Erj. (Torb.).
  64. navȇdək, -dka, m. das Citat, Vest.; navedki, Daten, DZ.
  65. navẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. des Wissens überdrüssig werden: človek se že po naturi nikoli zadosti ne nave, Burg.
  66. navẹ̑jati, -jam, -jem, vb. pf. eine gewisse Menge fertig worfeln; veliko pšenice n.
  67. návẹk, adv. = zmerom, immer, kajk.- Vest.
  68. navę́kati se, -am se, vb. pf. sich satt weinen oder schreien.
  69. navę̑kše, adv. = z večine, največ, größtentheils, SlGor., ogr.- C.
  70. návəł, -vla, m. der Heuhaufen, der Heuschober, C., Mik., vzhŠt.
  71. navelı̑čanje, n. das Ueberdrüssigwerden.
  72. navelı̑čati se, -am se, vb. pf. überdrüssig werden, satt bekommen; n. se česa; n. se delati.
  73. navelı̑čba, f. der Ueberdruss, Cig.
  74. návəlj, -vlja, m. = navel, Jan., Valj. (Rad).
  75. navę́niti, -nem, vb. pf. anwelken, Cig.
  76. navẹ̑sək, -ska, m. das Angehängte, das Angehänge, Cig.
  77. naveselíti se, -ím se, vb. pf. sich satt freuen.
  78. navẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge anhängen, Mur., Cig., Jan.; n. preje na gare, Slom.; — 2) = nagniti, neigen, Jan. (H.).
  79. navesláti se, -ȃm se, vb. pf. sich satt rudern.
  80. navésti, -védem, vb. pf. 1) inducieren ( phys.): naveden tok, der Inductionsstrom, Cig. (T.); — 2) "anführen", citieren, Cig. (T.), nk.; (po nem.).
  81. navẹstíłən, -łna, adj. Ankündigungs-, Jan. (H.).
  82. navẹstílọ, n. die Ansage, die Verständigung, das Intimat, Jan.
  83. navẹstíti, -ím, vb. pf. ansagen, ankündigen, Jan., nk.; — benachrichtigen, Cig., Jan., nk.
  84. navẹ̑stnik, m. der Verkünder, C.
  85. navẹ́šati, -am, vb. impf. ad navesiti; anhängen, Cig., Jan.
  86. navẹ́ščati, -am, vb. impf. ad navestiti; ankündigen: petelin navešča zoro, Zora; oblaki so naveščali nevihto, Erj. (Izb. sp.); — benachrichtigen, Cig., Jan.
  87. navẹščénje, n. die Ankündigung: n. Marije device, Nov.
  88. navẹ́ti, -vẹ̑jem, vb. pf. = navejati, Cig.
  89. navę̑za, f. 1) das Zuband, Cig.; — 2) die Anhänglichkeit: n. na posvetno blago, C.
  90. navę́zati, -žem, vb. pf. 1) anbinden; — srce na kaj n., Cig.; — n. se na kaj, sich an etwas binden ( fig.), Cig.; — 2) eine gewisse Menge anbinden; trakov n. na obleko.
  91. navę̑zək, -zka, m. das Angebundene, das Angeknüpfte, Cig.; — das an eine Schnur Gereihte: n. biserov, C.; n. korald, Bes.
  92. navezílọ, n. das zur Ergänzung Angebundene: der Zubussfaden, Cig.
  93. navẹ̑znik, m. 1) = naveznjenec, Cig.; — 2) das Deckelsieb, V.-Cig.
  94. 1. navę́zniti, -vę̑znem, vb. pf. n. komu kaj, einem etwas anbinden ( fig.), Jan., Mik.
  95. 2. navẹ́zniti, -nem, vb. pf. 1) ein Gefäß zum Theil auf die offene Seite gestürzt hinstellen: n. skledo, košaro, C.; — 2) umgestürzt aufsetzen, Z.; n. panj, einen leeren Bienenstock auf einen vollen setzen, Z., Gor.
  96. navẹ́znjenəc, -nca, m. vrhu druzega naveznjen panj, Gor.
  97. navezováti, -ȗjem, vb. impf. ad navezati; anbinden; — n. svoje srce na kaj, Burg.
  98. navídən, -dna, adj. neidig: n. biti komu, C., Svet. (Rok.); — nam. nenaviden.
  99. navı̑dezən, -zna, adj. scheinbar, Jan., Cig. (T.), nk.
  100. navı̑dežən, -žna, adj. = navidezen, C.

   68.401 68.501 68.601 68.701 68.801 68.901 69.001 69.101 69.201 69.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA