Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (68.897-68.996)

  1. naudáti, -dám, vb. pf., nk., pogl. navdati.
  2. naȗhnica, f., Jan., pogl. naušnica.
  3. naȗhvica, f. der Ohrring, Let., Vrt.; — hs.
  4. naȗjčkati se, -am se, vb. pf. zur Genüge schaukeln: ni se mogla naujčkati otroka, LjZv.
  5. naujẹ́dati, -am, vb. impf. = ujedati, mit Vorwürfen quälen, C., Z.
  6. náuk, náuka, naúka, m. der Unterricht; krščanski n., der Religionsunterricht; krščanski n. imeti, die Christenlehre (in der Kirche) abhalten; k nauku iti, zur kirchlichen Ausfrage (vor der Osterbeichte) gehen; — nauki, die Studien, nk.; — die Lehre, die Belehrung; lepe nauke dajati; Malo penezov poslala, Dokaj bota mi naukov! Preš.; — die Lehre, die Doctrin; Kristusov n.; Platonov n. o idejah.
  7. naukázati, -žem, vb. pf. bestellen, C.; — anweisen, Jan.
  8. naúmiti, -im, vb. pf. = nakaniti, Cig. (T.), nk.; — hs.
  9. naústiti, -im, vb. pf. = nahustiti, našuntati, Vrt.
  10. naušę̑snica, f. das Ohrgehänge, V.-Cig., C.
  11. naušę̑snik, m. der Ohrring, V.-Cig.
  12. naȗšnica, f. = naušesnica, Cig., Jan., Škrinj., Cv.
  13. naužíti se, -žı̑jem se, vb. pf. zur Genüge genießen.
  14. nȃv, m. die Seele des Todten nach heidnischer Anschauung, Jurč. (Tug.); — prim. navje.
  15. navȃba, f. die Lockspeise, Cig.
  16. navábiti, -im, vb. pf. 1) anlocken, Cig.; — 2) in einer gewissen Menge einladen; veliko ljudi n. na gosti.
  17. navábljati, -am, vb. impf. ad navabiti; anlocken: ljudi k sebi n., Guts. (Res.).
  18. navȃda, f. die Gewohnheit; navada železna srajca; navada popada, Kr.- Valj. (Rad); navado imeti; = v navadi imeti, pflegen, Trub.; navado komu (človeku, živali) vedeti, jemandes Gewohnheit kennen; v navado mu je prišlo, es ist ihm zur Gewohnheit geworden, Met.; v navadi je, es ist gang und gäbe; po navadi, gewöhnlich; — der Brauch; šege in navade divjih narodov.
  19. navȃdək, -dka, m. nav. pl. navadki, Gewohnheiten, Sitten, C.
  20. navȃdən, -dna, adj. üblich, gebräuchlich; navadna beseda; — navadno = po navadi, gewöhnlich; — navadna, die Menstruation, Cig.; — gewöhnlich, gemein, alltäglich; n. človek, n. obraz; navadno leto, gemeines Jahr, Cig. (T.).
  21. 1. naváditi, -vȃdim, vb. pf. gewöhnen, angewöhnen; n. koga (se) zgodaj vstajati, da zgodaj vstaja; n. koga (se) česa, na kaj; n. koga (se) čemu, C.; navajen biti delati; navajen težkega dela; navajen čemu, C., nk.
  22. 2. naváditi, -vȃdim, vb. pf. = ovaditi, Rez.- C.
  23. navȃdnost, f. die Gebräuchlichkeit, die Ueblichkeit, die Gewöhnlichkeit.
  24. navȃdoma, adv. = po navadi, Raič (Slov.), Zora.
  25. navȃgati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge wägen, zuwägen; n. komu mesa.
  26. navȃja, f. die Angewöhnung, Jan. (H.).
  27. 1. navájati, -am, vb. impf. ad 1. navaditi; angewöhnen; (Rimljan) se morja navaja, Vod. (Pes.).
  28. 2. navájati, -am, vb. impf. ad 2. navaditi; = ovajati, Rez.- C.
  29. 3. navȃjati, -am, vb. impf. ad navesti; 1) inducieren ( phys.), Cig. (T.); — 2) "anführen", erwähnen: n. besede, stavke, nk.; (po nem.).
  30. navȃjenost, f. die Angewöhnung (als Eigenschaft), M.
  31. navàł, -vála, m. 1) der Andrang, Cig., Jan., nk.; n. vode, n. krvi, Cig.; n. sovražnika, Cig.; — 2) návał, der Heuhaufen, Mur., Valj. (Rad); prim. navel.
  32. navȃla, f. = naval 1), Jan., Zora, Vest.
  33. navalíti, -ím, vb. pf. 1) aufwälzen; n. kamen na grob; — aufladen, aufbürden: n. kaj na koga, Cig.; — 2) andringen, heranstürmen, Cig., Jan.; množica je navalila, Cig.; n. na koga, auf jemanden losstürmen, ihn anfallen, Cig., Jan.
  34. naváljati, -am, vb. pf. 1) heranwälzen, Jarn., M.; — 2) eine gewisse Menge wälzend zusammen bringen: veliko sodov n. pred klet, velikih kamenov n. na kup.
  35. navaljénje, n. der Andrang, kajk.- Valj. (Rad).
  36. navaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad navaliti.
  37. navȃloma, adv. im Ansturm, Nov.
  38. navȃn, adj. nicht ganz voll: sod je navan, kad je navana, Mur., Jan., vzhŠt.; — iz: na van; prim. 2. van.
  39. navȃžanje, n. das Anfahren; n. gnoja, peska.
  40. navȃžati, -am, vb. impf. ad napeljati, navoziti; anfahren; pesek na cesto, gnoj na njivo n.
  41. nȃvčək, -čka, m. die Zügenglocke, Kamena Gorica ( Gor.)- Erj. (Torb.); — prim. navje, stsl. navь = mrtvec.
  42. nȃvčič, m. der Zaunkönig, C.
  43. navdáhniti, -nem, vb. pf. = navdehniti, Cig., Jan.
  44. navdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad navdati; erfüllen, vso sapo je navdajal vinski duh, Erj. (Izb. sp.); — n. koga z veseljem, nk.; — spomin mu navdaje bridkosti, Jurč.
  45. navdȃn, adv. in den Tag hinein, ins Blaue hinein, Goriška ok.- Erj. (Torb.); aufs Gerathewohl, Cig.
  46. navdȃnje, n. der Affect, Lampe (D.).
  47. navdáti, -dám, vb. pf. 1) erfüllen, Mur., Cig., Jan.; dišave lepi duh je vso hišo navdal, Met.; n. koga s pogumom, Ravn.; — 2) n. se, vb. impf. wohl anstehen, C., Npes.-Vraz.
  48. navdəhníti, -dáhnem, vb. pf. begeistern, inspirieren, nk.; (navdahniti), Cig., Jan.; visoka misel ga je navdehnila, Levst. (Zb. sp.); — eingeben: čudovito misel komu n., Levst. (Zb. sp.).
  49. navdìh, -díha, m. die Eingebung, die Inspirierung, die Begeisterung, Cig., Jan., C.
  50. navdı̑ha, f. = navdih, C.
  51. navdíhati, -dı̑ham, vb. impf. ad navdihniti, Cig., Jan.
  52. navdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. = navdehniti, Mur., Cig., Jan., nk.; naše mirne ljudi je navdihnil vojaški duh, Erj. (Izb. sp.).
  53. navdihováti, -ȗjem, vb. impf. ad navdihniti, Mur., Cig., Jan., nk.
  54. navdı̑lj, adv. = na vdilj; 1) eig. lange: n. zvoni = prvič vabi k službi božji, vzhŠt.- C., Gor.; — 2) = navdan, Kras; — prim. vdilj.
  55. navdọ̑ł, adv. = navzdol, bergab; n. se peljati, iti.
  56. navdọ̑łən, -łna, adj. = navzdolnji, Cig., C.
  57. navdolẹ́ti, -ím, vb. pf. genügen, Mik.; — iz: nadovoleti; prim. nadovleti.
  58. navdǫ́ljati, -am, vb. impf. in genügender Menge verschaffen: kdo bi tebi kruha, denarja navdoljal, Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: n. koga s potrebščino, jemandem eine ausreichende Verpflegung geben, Levst. (Nauk); — prim. nadovleti.
  59. navdoljeváti, -ȗjem, vb. impf. = navdoljati, Levst. (Cest.).
  60. navdọ̑łnost, f. die Abhängigkeit (des Bodens), die Abschüssigkeit, Cig.
  61. navdúšati, -am, vb. impf. ad navdušiti; begeistern, Jan., nk.
  62. navdȗšba, f. das Begeistern, die Begeisterung, SlN.
  63. navdúšenje, n. die Begeisterung, Jan.; z velikim navdušenjem koga sprejeti, nk.
  64. navduševáłən, -łna, adj. begeisternd, nk.
  65. navduševáti, -ȗjem, vb. impf. ad navdušiti; begeistern, Jan., nk.
  66. navdúšiti, -im, vb. pf. begeistern, Jan., Cig. (T.), nk.
  67. navẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. sich ungebürlich benehmen, Lašče- Erj. (Torb.).
  68. navȇdək, -dka, m. das Citat, Vest.; navedki, Daten, DZ.
  69. navẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. des Wissens überdrüssig werden: človek se že po naturi nikoli zadosti ne nave, Burg.
  70. navẹ̑jati, -jam, -jem, vb. pf. eine gewisse Menge fertig worfeln; veliko pšenice n.
  71. návẹk, adv. = zmerom, immer, kajk.- Vest.
  72. navę́kati se, -am se, vb. pf. sich satt weinen oder schreien.
  73. navę̑kše, adv. = z večine, največ, größtentheils, SlGor., ogr.- C.
  74. návəł, -vla, m. der Heuhaufen, der Heuschober, C., Mik., vzhŠt.
  75. navelı̑čanje, n. das Ueberdrüssigwerden.
  76. navelı̑čati se, -am se, vb. pf. überdrüssig werden, satt bekommen; n. se česa; n. se delati.
  77. navelı̑čba, f. der Ueberdruss, Cig.
  78. návəlj, -vlja, m. = navel, Jan., Valj. (Rad).
  79. navę́niti, -nem, vb. pf. anwelken, Cig.
  80. navẹ̑sək, -ska, m. das Angehängte, das Angehänge, Cig.
  81. naveselíti se, -ím se, vb. pf. sich satt freuen.
  82. navẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge anhängen, Mur., Cig., Jan.; n. preje na gare, Slom.; — 2) = nagniti, neigen, Jan. (H.).
  83. navesláti se, -ȃm se, vb. pf. sich satt rudern.
  84. navésti, -védem, vb. pf. 1) inducieren ( phys.): naveden tok, der Inductionsstrom, Cig. (T.); — 2) "anführen", citieren, Cig. (T.), nk.; (po nem.).
  85. navẹstíłən, -łna, adj. Ankündigungs-, Jan. (H.).
  86. navẹstílọ, n. die Ansage, die Verständigung, das Intimat, Jan.
  87. navẹstíti, -ím, vb. pf. ansagen, ankündigen, Jan., nk.; — benachrichtigen, Cig., Jan., nk.
  88. navẹ̑stnik, m. der Verkünder, C.
  89. navẹ́šati, -am, vb. impf. ad navesiti; anhängen, Cig., Jan.
  90. navẹ́ščati, -am, vb. impf. ad navestiti; ankündigen: petelin navešča zoro, Zora; oblaki so naveščali nevihto, Erj. (Izb. sp.); — benachrichtigen, Cig., Jan.
  91. navẹščénje, n. die Ankündigung: n. Marije device, Nov.
  92. navẹ́ti, -vẹ̑jem, vb. pf. = navejati, Cig.
  93. navę̑za, f. 1) das Zuband, Cig.; — 2) die Anhänglichkeit: n. na posvetno blago, C.
  94. navę́zati, -žem, vb. pf. 1) anbinden; — srce na kaj n., Cig.; — n. se na kaj, sich an etwas binden ( fig.), Cig.; — 2) eine gewisse Menge anbinden; trakov n. na obleko.
  95. navę̑zək, -zka, m. das Angebundene, das Angeknüpfte, Cig.; — das an eine Schnur Gereihte: n. biserov, C.; n. korald, Bes.
  96. navezílọ, n. das zur Ergänzung Angebundene: der Zubussfaden, Cig.
  97. navẹ̑znik, m. 1) = naveznjenec, Cig.; — 2) das Deckelsieb, V.-Cig.
  98. 1. navę́zniti, -vę̑znem, vb. pf. n. komu kaj, einem etwas anbinden ( fig.), Jan., Mik.
  99. 2. navẹ́zniti, -nem, vb. pf. 1) ein Gefäß zum Theil auf die offene Seite gestürzt hinstellen: n. skledo, košaro, C.; — 2) umgestürzt aufsetzen, Z.; n. panj, einen leeren Bienenstock auf einen vollen setzen, Z., Gor.
  100. navẹ́znjenəc, -nca, m. vrhu druzega naveznjen panj, Gor.

   68.397 68.497 68.597 68.697 68.797 68.897 68.997 69.097 69.197 69.297  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA