r (68.697-68.796)

68697. nastávljati, -am, vb. impf. ad nastaviti; 1) ansetzen, Cig.; n. gostovanje, fortsetzen, vzhŠt.- Valj. (Vest.); — 2) zu einem bestimmten Zwecke aufstellen.
68698. nastȃvljenka, f. das ins Hühnernest gelegte Ei, C.
68699. nastȃvnik, m. 1) = nastavek 2), der Bindertriebel, C.; — 2) der Meister, Mur., Zv., Vrt., Levst. (Zb. sp.); ( stsl.).
68700. nastavnják, m. der Bindertriebel, ogr.- C.
68701. násteł, m. = nastil, Mik., Valj. (Rad); (nástəł, -stla, vzhŠt.).
68702. nástelj, f. = nastelja, Jan.; slama je najboljša nastelj, SlGosp.; (násteł, Mur.).
68703. nastę̑lja, f. die Streu, Cig., C., Gor.
68704. násteljca, f. dem. nastelj, (nástełca) ogr.- Valj. (Rad).
68705. nastẹ̑njak, m. die Hauswurz (sempervivum tectorum), C.
68706. nástił, -stíla, m. die Streu, Cig., C., Dol.
68707. nastíljati, -am, vb. impf. ad nastlati; die Streu machen; n. živini.
68708. nastílọ, n. = nastil, Cig., Jan., Vrt., LjZv.
68709. nastláti, -stę́ljem, vb. pf. die Streu machen, n. živini.
68710. nástojən, -jna, adj. eifrig, ogr.- C.
68711. nastǫ̑jnik, m. der Sachwalter, der Verweser, der Curator, C.; n. nad brizgalnicami, der Spritzenmeister, Levst. (Nauk).
68712. nástojnost, f. der Eifer, der Fleiß, kajk.- Valj. (Rad).
68713. nastǫ́kati se, -stǫ̑kam, -čem se, vb. pf. sich satt ächzen.
68714. nastòp, -stǫ́pa, m. 1) der Antritt; n. službe; n. dedine; n. vladarstva, die Thronbesteigung, Cig. (T.); — 2) das Auftreten, der Auftritt, Mur., Cig., Jan., nk.; — navadni n., die Grundstellung, Telov.; — 3) die Ueberschwemmung, C.; nastop je zablatil travo, Idrijska dol.- Erj. (Torb.); — die Flut: n. in odstop, Cig., Vod. (Izb. sp.); — 4) = nastopek, Preš.; slabi nastopi, Burg.; — tudi: nástop, Erj. (Torb.), Valj. (Rad).
68715. nastǫ́panje, n. 1) das Antreten; — 2) das Auftreten; — das Eintreten; — 3) das Anlaufen (des Wassers).
68716. nastǫ́pati, -am, vb. impf. ad nastopiti; 1) antreten; — n. za kom, nachfolgen; — n. komu, verfolgen, Bas.; — 2) auftreten; — eintreten; — 3) konj si nastopa, das Pferd nervet sich, es reicht ein, Cig.; — 4) anlaufen, austreten (o vodi); — prim. nastopiti.
68717. nastǫ̑pək, -pka, m. die Folge, Mur., Cig., Jan., Ravn., Levst. (Pril.), nk.
68718. nastǫ́pən, -pna, adj. 1) Antritts-, Cig., Jan.; nastǫ̑pni govor, die Antrittsrede, Cig., nk.; — 2) nachfolgend, folgend, Cig., Jan., nk.; — Ergänzungs-: nastopni porotniki, Cig., DZ.
68719. nastǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) antreten; n. pot; n. službo, vladarstvo; n. za kom, nachfolgen, Mur., Cig., Jan.; n. kraljestvo, cesarstvo za kom, Cig.; n. dedino; n. pravdo, n. kazen; n. trideseto leto, in das 30. Jahr treten, Cig.; — 2) auftreten ( n. pr. o govorniku, igravcu); — 3) eintreten, beginnen, Mur., Cig., Jan., nk.; doba je nastopila, nk.; nastopila je sila, Mur.; nastopile so okoliščine, Cig.; ( rus.); — 4) einen Misstritt thun, Cig.; — n. si žrebelj, sich einen Nagel in den Fuß eintreten, V.-Cig.; — konj si je nastopil, das Pferd hat sich mit dem Eisen eines Hinterfußes den Nerv eines Vorderfußes verletzt, es hat sich genervet, Cig.; — n. komu na noge; — 5) anlaufen, austreten; voda je nastopila.
68720. nastǫ̑pnica, f. die Nachfolgerin, Cig., Jan.
68721. nastǫ̑pnik, m. der Nachfolger, Mur., Cig., Jan., Ravn., Notr.; apostolski nastopniki, die Nachfolger der Apostel, Burg.; — der Nachmann, der Ersatzmann, Cig., DZ.
68722. nastopnína, f. das Antrittsgeld, Cig.
68723. nastopováti, -ȗjem, vb. impf., Jan. (H.); pogl. nastopati.
68724. nastǫ̑pstvọ, n. = nasledstvo, die Nachfolge, Jan. (H.).
68725. nasúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) anspulen, aufwinden; n. nit na cevko, prejo na vreteno; aufdrehen, Cig.; — 2) eine gewisse Menge aufspulen, aufwinden; veliko preje n.; — 3) n. se, sich satt winden o. drehen; — 4) in die Enge treiben, ins Bockshorn jagen, Cig., M., Polj.; n. koga s tožbo, Polj.; zwingen: n. koga k miru, Cig.; — 5) nasukan, abgefeimt, durchtrieben, Cig., Polj.
68726. nasúniti se, -sȗnem se, vb. pf. n. se česa, sich voll essen, ogr.- C.
68727. nasunjak, m. neka pojedina pred adventom okolo sv. Martina, C.; — prim. nasednjak.
68728. nasúšati, -am, vb. impf. ad nasušiti; in Menge trocknen oder dörren, Cig.
68729. nasušíti, -ím, vb. pf. in einer gewissen Menge trocknen, dörren; n. sadja; n. veliko mesa, viel Fleisch selchen.
68730. nasúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. in einer gewissen Menge aufschütten; n. prsti, zrnja, žita; n. peska po cestah; — n. mernik z vrhom, den Scheffel gegupft voll schütten; Polno zibko je d'narjev nasul, Npes.- Mik.
68731. nasȗtje, n. 1) das Anschütten; — 2) das Geschütt, V.-Cig.
68732. násuvati, -am, vb. pf. = nasuniti, anfüllen: kdo bode násuval ("nasval") tebe, ki sneš, kolikor vidiš, Ip.- Erj. (Torb.).
68733. nasvat, adj. = nasobat, nasoben, C.
68734. nasvatən, -tna, adj. = nasoben, C.
68735. nasvẹ̀t, -svẹ́ta, m. der Vorschlag, der Antrag, Cig., Jan., M., C., nk.
68736. nasvẹtávati, -am, vb. impf. = nasvetovati, Levst. (Nauk).
68737. nasvẹ̑tnik, m. kdor nasvete daje, Z., Gor.- DSv.
68738. nasvẹ́tovanəc, -nca, m. der Vorgeschlagene, C.
68739. nasvẹ́tovanje, n. das Anrathen, das Vorschlagen.
68740. nasvẹ́tovati, -ujem, vb. impf. 1) anrathen; beantragen, vorschlagen; (v tem pomenu tudi pf.); — 2) n. se, vb. pf., des Rathgebens satt werden; — tudi: nasvetováti, -ȗjem.
68741. nasvẹtovȃvəc, -vca, m. der Antragsteller, Cig.
68742. nasvinjak, m. mastni ali debeli četrtek, C.; — prim. nasunjak.
68743. nàš, náša, pron. unser; ta hiša je naša, dieses Haus gehört uns; po naše, in unserer Weise, in unserer Sprache.
68744. našáliti se, -šȃlim se, vb. pf. des Scherzens satt werden.
68745. naščekáti, -ȃm, vb. pf. = namolsti, Zilj.- Jarn. (Rok.).
68746. naščetíniti se, -ı̑nim se, vb. pf. die Haare, Borsten emporstehen machen o. sträuben, Cig.
68747. naščəváti, -ščúvam, -ščújem, vb. pf. = naščuvati, Cig.
68748. náščina, f. = naš jezik, unsere Sprache, nk.
68749. naščípati, -pam, -pljem, vb. pf. 1) anzwicken; n. list; — 2) eine gewisse Menge abzwicken; n. brstja, popkov.
68750. naščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. anzwicken, Cig.
68751. naščúliti, -im, vb. pf. = naščuti, Cig.
68752. naščúti, -ščújem, vb. pf. aufhetzen, C., Rož.- Kres.
68753. naščuváti, -ščúvam, -ščújem, vb. pf. 1) aufhetzen; n. psa na koga; n. ljudi proti oblastnikom; — 2) n. se, des Hetzens satt werden.
68754. našę́mati, -am, vb. pf. = našemiti, Let., Zora.
68755. našę́miti, -šę̑mim, vb. pf. maskieren, als Maske ankleiden; n. se, sich maskieren; als Faschingsnarr sich ankleiden, Polj.
68756. našepetáti, * -etȃm, -ę́čem, vb. pf. = našeptati.
68757. našeptáti, -ȃm, vb. pf. 1) eine Menge zuflüstern: vse to mi je našeptal; — 2) n. se, sich satt flüstern.
68758. našest, f. = nahod, C.
68759. našę̑stək, -tka, m. die Erfindung, C., Mik.; ( prim. našest, gefunden, ogr.- C.).
68760. našestən, -tna, adj. = nahoden, C.
68761. našestje, n. 1) der Fund, C.; n. sv. križa, C.; — 2) = nahod, der Schnupfen, der Katarrh, ("našistje") Guts.; (morda: našəstjè?).
68762. našestnik, m. der Finder, C.
68763. našę̑škati, -am, vb. pf. abprügeln, Cig., Jan., Štrek., Kr.
68764. našę́tati se, * -am se, vb. pf. des Spazierens satt werden, na vzhodu.
68765. nášəv, -šva, m. = našiv, Habd.- Mik.
68766. našíbati, -šı̑bam, vb. pf. n. koga, jemanden mit der Ruthe abstreichen, Cig., Jan.
68767. našibíti, -ím, vb. pf. ein wenig anbiegen, Z.
68768. našíbniti, -šı̑bnem, vb. pf. = našibiti, Z.
68769. našı̑nəc, -nca, m. einer der Unsrigen, C., nk.
68770. našíniti, -šı̑nem, vb. pf. ein wenig biegen, Z.; n. se, sich ein wenig biegen, C.; ( nam. našibniti se).
68771. našíti, -šı̑jem, vb. pf. 1) aufnähen, annähen; gumbe n.; trakov n. na obleko; — 2) eine gewisse Menge nähen.
68772. našìv, -šíva, m. das Aufgenähte, die Aufnaht, Z., M., C.; die Einfassung (am Kleide), Cig.
68773. našívati, -am, vb. impf. ad našiti; aufnähen.
68774. naškǫ́diti, -škǫ̑dim, vb. pf. einen Schaden zufügen: grozdje lepo kaže, če mu še kaj ne naškodi, BlKr.- M.; pos. durch Zauberei schaden: človek je bil v vednem strahu, da ne bi zle čarovnice naškodile njemu, njegovi družini, njegovi živini, Navr. (Let.); tako nobeden človek nima moči naškoditi detetu, Pjk. (Črt.).
68775. naškǫ́dovati, -ujem, vb. pf. = naškoditi, BlKr.- M.
68776. naškọ̑pati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge Schaubstroh machen.
68777. našǫ́biti se, -im se, vb. pf. šobo narediti, = namrdniti se, Polj.
68778. našpíliti, * -im, vb. pf. speilen: n. panj, kožo, Cig.
68779. naštẹ̑təv, -tve, f. die Aufzählung, Jan. (H.).
68780. naštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. aufzählen; n. božje zapovedi; n. vse rimske kralje; n. komu gotovega denarja.
68781. naštẹ́vanje, n. das Aufzählen.
68782. naštẹ́vati, -am, vb. impf. ad našteti, aufzählen.
68783. naštẹ̑vək, -vka, m. die Aufzählung, Cig. (T.).
68784. naštúliti, -štȗlim, vb. pf. 1) napraviti kaj, da ima štulo, da je štulasto, aufthürmen: dva klobuka n. na glavo, kako obleko na-se n., Lašče- Levst. (Rok.); — n. se, sich aufputzen, Cig.; naštuljen, (geschmacklos) aufgeputzt, C., Kr.; — 2) n. se kam, sich irgendwohin vordrängen, wo man im Wege ist, Kr.
68785. našúntati, -am, vb. pf. aufhetzen, aufwiegeln.
68786. našuntávati, -am, vb. impf. ad našuntati, aufhetzen, ogr.- M.
68787. našvígati, -švı̑gam, vb. pf. mit einer Peitsche o. Ruthe abstreichen.
68788. nȃt, -ı̑, f. perje pri repi, korenju, krompirju i. t. d., das Kräutig, Guts., V.-Cig., Mur., Jan., ogr.- Valj. (Rad), Soška dol., Kras- Erj. (Torb.).
68789. natáče, f. pl. lange Strümpfe, C., Z.
68790. natakáč, m. der Mundschenk, Mur., Mik.; der Kellner, Mur.
68791. natȃkanje, n. das Einschenken.
68792. natȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad natočiti, einschenken; — voll schenken; Kupice vinca se natačejo, Npes.-Vraz.
68793. natȃkavəc, -vca, m. der Mundschenk, Hip. (Orb.), Rog., Valj. (Rad).
68794. natákniti, -nem, vb. pf. = natekniti.
68795. natáknjenost, f. die Verdrießlichkeit (als Eigenschaft eines Menschen), C.
68796. nátan, m. = naton, Zilj.- Jarn. (Rok.), Poh.

   68.197 68.297 68.397 68.497 68.597 68.697 68.797 68.897 68.997 69.097  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani