Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (67.697-67.796)

  1. najdenína, f. = najdnina, Cig., Jan.
  2. najdenı̑ščnica, f. das Findelhaus, Cig., Jan., nk.
  3. nájdenje, n. 1) die Auffindung; — 2) der Befund, Cig. (T.), DZ.; n. poverjevati, den Befund beglaubigen, DZ.
  4. nájdenški, adj. Findlings-: n. zavod, Levst. (Nauk).
  5. nȃjdež, m. der Fund, Cig.
  6. nȃjdič, m. = najdenec, C.
  7. najdljìv, -íva, adj. findlich, ausfindbar, Cig., Jan.; ( nam. najdən?).
  8. nȃjdnica, f. die Finderin, Cig.
  9. nȃjdnik, m. der Finder, der Entdecker, Cig., Jan., C.
  10. najdnína, f. der Finderlohn, C., nk.
  11. nȃjdščina, f. der Finderlohn, Jan., Cig.
  12. naję́čati se, -ím se, vb. pf. sich satt stöhnen, ausstöhnen, Cig.
  13. najẹ̀d, -jẹ́da, m. der Anriss (eines Stromes), Cig.
  14. najẹ́dati, -am, vb. impf. ad najesti; 1) anfressen; polhi sadje, miši plečeta najedajo; rja železo najeda, der Rost frisst das Eisen an, Cig.; — 2) mit Vorwürfen kränken, Z.; sticheln, Svet. (Rok.).
  15. najẹ̑dək, -dka, m. die Ersättigung: v grozdju ni najedka, C.
  16. najèm, -ję́ma, ( tudi: nájəm, nájma), m. 1) die Vermiethung, die Miethe, Mur., Cig., Jan., Met., Levst. (Nauk), nk.; pogodbe o najmu ali zakupu, Mieth- oder Pachtverträge, DZ.; v n. dati, vermiethen, v n. vzeti, miethen, nk.; v drugi n. dati, in Aftermiethe geben, Jurč.; v najmu imeti, zur Miethe haben, Cig.; polovica poslopij je v najemu (ist vermiethet), Levst. (Nauk); — v najemu biti = najet (dninar) biti, als Tagwerker gedungen sein, LjZv.; šla je v najem delat, Vrt.; — 2) plačilo od najete stvari, Levst. (Nauk); — der Lohn, C.; — 3) das Verdienst, kajk.- Valj. (Rad).
  17. naję̑ma, f. das Miethen, die Dingung, C.
  18. najẹmáč, m. = najemavec: poslati najemače, ki pridobivajo delavcev, Bes.
  19. najẹ̑manje, n. das Miethen, das Dingen; n. stanovanja, težakov.
  20. najẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad najeti; miethen; sobe n.; dingen; delavce, težake n.
  21. najemáti se, -jémljem se, vb. pf. zur Genüge nehmen: denarjev se n., Z.
  22. najẹ̑mavəc, -vca, m. der miethet, dingt: der Miether, der Anwerber, Mur., Cig., Jan., M.
  23. najẹ̑mavka, f. die Mietherin, Z.
  24. naję̑məc, -mca, m. der Miether, Cig., Jan.; najemci, die Miethleute, Cig.
  25. naję́mən, -mna, adj. 1) Mieth-, Cig.; aufgenommen, gemiethet: n. delavec, hlapec, Dalm.; naję̑mni voznik, der Lohnkutscher, Cig.; — 2) miethbar, Cig.; — 3) = zaslužen, verdienstlich, kajk.- C.; ( prim. najem 3)).
  26. naję̑mka, f. die Mietherin, Z.
  27. najemljìv, -íva, adj. 1) miethbar, Cig.; pogl. najemen 2); — 2) verdienstlich, Mur., C.
  28. naję̑mnica, f. 1) die gedungene Lohnarbeiterin, die Taglöhnerin, Mur., Cig., Jan.; — 2) = najemka, Jan.
  29. naję̑mnik, m. 1) der gedungene Lohnarbeiter, der Taglöhner, der Miethling; najemniki, die Arbeitsleute, Cig.; die provisorisch aufgenommenen Grubenarbeiter, Idrija- Frey. (Rok.); — der Söldner, Cig. (T.); — 2) = najemec, Cig., Jan.
  30. najemnína, f. der Miethzins, das Miethgeld, Cig., Jan., DZ.
  31. najemodȃvəc, -vca, m. der Vermiether, Cig.
  32. naję̑moma, adv. miethweise, Jan., C.
  33. naję̑mstvọ, n. das Gedinge, Jarn.; das Miethsystem, Z.
  34. naję̑mščina, f. der Miethzins, das Miethgeld, Mur., Cig., Jan., nk.; — der Tagwerkslohn, C.
  35. najẹ́sti, najẹ́m, vb. pf. 1) anessen, anfressen; nekaj je najedlo jabolka; — 2) n. se, sich satt essen o. fressen; n. se česa; krava se je detelje najedla; — n. se koga, des Stichelns (objedanja) gegen jemanden satt werden, Dol.
  36. naję̑təc, -tca, m. der Söldling, Jan.
  37. naję́ti, nájmem, najámem, vb. pf. gegen Lohn aufnehmen, dingen, miethen; n. voznika, težake, godce; n. krive priče; n. stanovanje; (najmen [ nam. najet] dninar, Kras).
  38. naję́tje, n. die Miethung, das Engagement, Cig.
  39. naję̑tnik, m. = najemnik, der Gedungene, der Miethling, Mur., C.; der Söldner, Cig., Jan.
  40. naję̑tva, f. = najetje, C.
  41. najẹ́zditi se, -jẹ̑zdim se, vb. pf. sich satt reiten.
  42. najẹ̑zdnica, f. = najezdnik, Nov.
  43. najẹ̑zdnik, m. najezdniki, die Schlupfwespen (ichneumonidae), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.); velikanski črni n., die ungefleckte Riesenschlupfwespe (pimpla manifestator), Erj. (Ž.).
  44. najezíti, -ím, vb. pf. (einen Fluss) aufdämmen, Cig.
  45. najezíti se, -ím se, vb. pf. sich satt ärgern.
  46. naježíti, -ím, vb. pf. emporsträuben, Cig.; ščetine n., Cig.; n. se, sich emporsträuben (o laseh), Mik.; obrvi so se mu naježile, Erj. (Izb. sp.); — n. se, die Haare, die Borsten emporsträuben, Z., C.; n. se od straha, C.
  47. nȃjin, pron. uns zweien gehörend, uns zwei betreffend; pogl. najun.
  48. najmanjína, f. das Minimum, Cig. (T.).
  49. najmanjšína, f. = najmanjina, Cig. (T.), DZkr.
  50. nájme, adv. = namreč, nämlich, C., Z., Mik.; — namentlich, ogr.- C., Mik.
  51. nájmenica, f. die Gedungene, Jan. (H.).
  52. nájmenik, m. der Gedungene, Jan. (H.).
  53. najmodȃvəc, -vca, m. = najemodavec, der Vermiether, DZ.
  54. najmodȃvka, f. die Vermietherin, Cig.
  55. najmovína, f. 1) der Miethzins, Cig., DZ.; — 2) = najmarina, Jan., C.
  56. nájmovnik, m. der Miether, DZ.
  57. najnč, adv. nicht einmal, C., vzhŠt.; pogl. namič.
  58. najǫ́kati se, -kam, -čem se, vb. pf. sich ausweinen, sich satt weinen.
  59. nàjposlẹ̑j, adv. zuletzt, Jan. (H.).
  60. nàjsi, conj. = naj si, obgleich, C., Trub., Dalm.; — prim. naj II. 2).
  61. nàjsikàj, adj. = bodikaj, schlecht: n. beseda, n. človek, SlGor.- C.
  62. nàjsikàk, adj. = bodikak, schlecht, C.
  63. najslẹ̑di, adv. zuletzt, vzhŠt.- SlN.
  64. nàjti, conj. = naj ti, obschon, C.; — prim. najsi.
  65. nájti, nájdem, vb. pf. 1) finden; česar si iskal, to si našel; ausfindig machen: najdi mi kupca, verschaffe mir einen Käufer; entdecken; novo deželo n.; — 2) n. se, zusammenkommen: v Jeruzalemu se je bilo ljudi že brez števila našlo, Ravn.
  66. nȃjun, pron. = najin, Cv. II. 12.
  67. najúžinati se, -am se, vb. pf. sich beim Früh- oder Mittagmale satt essen; ( prim. južina).
  68. nàjvèč, adv. superl. ad več; 1) am meisten; n. denarjev imeti; n. dobrega komu storiti; — 2) meistens, größtentheils, Cig., Jan., nk.; največ ne vedo, kaj je prav, Levst. (M.); = po največ: hrib, kateri je po največ zelo strman, Levst. (Pril.); po največ je prebival ob vodi in suhem kruhu, LjZv.
  69. največína, f. das Maximum, Jan., DZ.
  70. nàjzȃdnji, adj. der hinterste, der allerletzte.
  71. nàjzȃdnjič, adv. zu allerletzt.
  72. nájže, n., Valj. (Rad), pogl. nahižje.
  73. nàka, nàk, interj. nein, Jan.; pogl. na'a.
  74. nakacáti, -ȃm, vb. pf. hinschmieren, zusammenschmieren; n. komu kaj, jemandem etwas Uebles anthun, C.; hudo n. komu, einem arg mitspielen, Cig.
  75. nakáčiti, -kȃčim, vb. pf. 1) scharf machen, Cig., Gor.- Mik.; nož n., C.; — 2) n. koga, jemanden aufbringen, zornig machen, Mur.; nakačen, aufgebracht, zornig, Jan., C.
  76. nakadíti, -ím, vb. pf. anräuchern, genügend räuchern.
  77. nakájanje, n. die Anräucherung, Mur.
  78. nakájati, -am, vb. impf. ad nakaditi; anräuchern, Mur., Cig.
  79. nakȃlati, -am, vb. pf. in einer gewissen Menge spalten; drv n. za cel teden.
  80. nakalíti, -ím, vb. pf. ein wenig trüben, Z.; — nakalil mu bom eno, ich werde ihm etwas anstellen, Cig.
  81. nakȃljati, -am, vb. impf. ad nakoliti; anpfählen, Mik.
  82. nakálọ, n. = naklo, nakovalo, Cig.
  83. nakàn, -kána, m. = nakana, Z., C.
  84. nakȃna, f. das Vorhaben, der Plan, Cig., Jan., vzhŠt.- C.; — der Entschluss, Cig., C.; der Vorsatz, Cig. (T.).
  85. nakániti, -im, vb. pf. 1) einen Entschluss o. einen Plan fassen, Cig., Jan., ogr.- M.; nakanil je, preseliti se v Bosno, LjZv.; nakanil se je ustreliti, LjZv.; po dolgem premišljevanju sem bil nakanil delo sam prevzeti, Nov.; hitro nakani zvršiti, kar se mu tako lepo samo od sebe ponuja, Levst. (Zb. sp.); nakanil sem, ich bin gewillt, Cig.; nakanil sem sam ž njim govoriti, ich bin gesonnen persönlich mit ihm zu sprechen, Cig.; n. kaj, etwas auszuführen sich entschließen oder beschließen, Cig.; hudo n., Cig.; nakanjen greh, die Bosheitssünde, Cig.; nakanjen cilj, das vorgesteckte Ziel, C.; n. si, sich vornehmen, ogr.- C.; nakanjeno, geflissentlich, absichtlich, Jan., C.; — 2) n. komu, jemandem etwas anstellen, einen Streich spielen: temu jo še nakanim, Bes.; vem, da so mi ti hudirji nakanili, da ne bom nikdar več prav zdrav, Jurč.; s tožbo bi nakanil in napravil, da bi vi zaprti sedeli, Jurč.; — 3) n. se, sich anschicken, Cig.; — sich vornehmen, Cig. (T.); — nakanjen biti, gesonnen sein, Jan.; — na to je nakanjeno, es ist darauf angelegt, Cig.
  86. nakánjanje, n. die Absicht, das Vorhaben, ogr.- C.
  87. nakánjati, -am, vb. impf. ad nakaniti, Z., ogr.- C.
  88. nakánjenje, n. die Absicht, das Vorhaben, C., kajk.- Valj. (Rad).
  89. nakanováti, -ȗjem, vb. impf. = nakanjati, vorhaben, C.
  90. nakȃntnik, m. kdor je na kantu, der Execut, Nov.
  91. 1. nakȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. ad nakopati; (mit Haue oder Karst) aufladen: gnoj n., Mur.
  92. 2. nakápati, -kȃpam, -pljem, vb. pf. in einer gewissen Menge tröpfelnd sich ansammeln; črez noč je pol škafa nakapalo iz soda; tudi: n. se, Cig., Erj. (Torb.).
  93. nakapljáti, -ȃm, vb. pf. in einer gewissen Menge tröpfelnd sich ansammeln; = n. se: vosek, ki se je nakapljal od sveče, LjZv.
  94. nakapljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad nakapljati, Cig.
  95. nakapníca, f. die Cisterne, Guts.
  96. nakapnína, f. die Tropfsteinbildung, Cig.; nakapnine, geflossene Gestalten, Erj. (Min.).
  97. nakapnják, m. = nakapnica, Guts.
  98. nakȃšljati se, -am se, vb. pf. sich satt husten: to zimo sem se nakašljal do dobrega.
  99. nakȃvkati se, -am se, vb. pf. sich müde schreien ( v. der Dohle); — sich satt jammern, jvzhŠt.
  100. nakávljičati, -am, vb. pf. anhäkeln, Cig.

   67.197 67.297 67.397 67.497 67.597 67.697 67.797 67.897 67.997 68.097  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA