Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (67.597-67.696)

  1. nagnẹ́zditi, -im, vb. pf. (der Henne) ein Nest machen, Mur.; — n. se, sich ein Nest machen, sich einnisten, Z.
  2. nagnı̑łək, -łka, m. der Faulfleck, Cig.
  3. nagnílọ, n. jeklo, s katerim koso nagibajo (= brusijo), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.); (nagnjilo) jeklo, s katerim se kosa brusi, Žabče; v Laščah se to jeklo imenuje "ognjilo", a v srbščini je ognjilo isto, kar ocilo, namreč jeklo, der Stahl, der Feuerstahl, Erj. (Torb.).
  4. nágniti, nágnem, vb. pf. 1) neigen; kupico n.; sod n., kadar že po malem iz njega teče; nagnjeno pisanje, die Cursivschrift, Cig.; n. se h komu, sich zu jemandem neigen; n. se črez zid; — dan se je nagnil; — nagnjen, geneigt ( fig.), Jan.; na nobeno stran nagnjen, unparteiisch, Levst. (Nauk); — n. biti k čemu, inclinieren, Anlage haben, Cig.; natura je na to nagnjena, da, kar misli, to govori, Kast.; — 2) (den Willen) bestimmen, bewegen: n. koga k čemu, na kaj, Cig.; take misli so me nagnile, da ..., Levst. (Nauk); — tudi: nagníti, nágnem, Cv.; — 3) nagniti koso, die Sense schärfen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.); (nágnjiti, Žabče- Erj. [Torb.]; prim. nagnilo).
  5. nagníti, -gníjem, vb. pf. zu faulen anfangen, anfaulen; nagnil, angefault, anbrüchig, faulfleckig, Cig., Jan.; nav. nagnit; nagnit zob, anbrüchiger Zahn, nagnito sadje, anbrüchiges Obst.
  6. nagnívati, -am, vb. impf. ad nágniti ( nam. nagibati) = piti: kdor ima, nagniva, kdor nema, omedleva, na Krasu- Erj. (Torb.).
  7. nagnjáviti, -im, vb. pf. anschoppen, Cig.; n. si kaj v žepe, M.; n. se, sich überessen, Cig.
  8. nágnjenje, n. 1) die Handlung des einmaligen Neigens; — 2) (po nem.) die Neigung, der Hang.
  9. nágnjenost, f. die Neigung, die Abdachung, die Schiefe, Cig., Jan.; — die Disposition ( z. B. zu einer Krankheit), Cig.; — die Fertigkeit etwas zu begehren, die Neigung, der Hang, Cig., Jan.; — die Geneigtheit, die Gewogenheit, Mur., Cig., Jan.
  10. nagnoj, m., Cig., Jan., Tuš. (R.), C.; pogl. negnoj.
  11. nagnojíti, -ím, vb. pf. in einem gewissen Maße düngen, bedüngen, durchdüngen, Mur., Cig., Jan.
  12. nagnȗsa, f. eine abscheuliche Sache, Cig.; der Unflat, C.; der Greuel, C.
  13. nagnȗsən, -sna, adj. ekelhaft, abscheulich, Cig., Jan., Štrek., Kast.
  14. nagnúsiti, -im, vb. pf. ekelhaft machen, besudeln, Mur.
  15. nagnȗsnost, f. die Ekelhaftigkeit, die Garstigkeit, Jan.
  16. nagnusóba, f. das Ekelhafte, das Abscheuliche, der Greuel, C., Jap. (Prid.).
  17. nagǫ̑bčnik, m. der Maulkorb, Jan., DZ.
  18. nagǫ̑bək, -bka, m. = nagobčnik, C.
  19. nagǫ̑bnik, m. = nagobčnik, Cig.
  20. nagǫ̑ča, f. die Nacktheit, ogr.- Valj. (Rad), Mik.
  21. nagọ̑da, f. 1) der Zufall, Mur., Cig., C.; — das Schicksal, Jan.; — 2) das Gefallen, C.; — 3) kar kdo komu nagodi, der Streich, Z.
  22. nagọ̑dba, f. = poravnava, der Vergleich, der Ausgleich, Cig., DZ., nk.; — hs.
  23. nagọ̑dək, -dka, m. der Zufall, Mur., M.; die Incidenz, Jan.
  24. nagọ̑dən, -dna, adj. 1) zufällig, Mur.; nagodno, zufällig, C.; — 2) = nagajiv, Svet. (Rok.); schlimm, Jan.
  25. nagodíti, -ím, vb. pf. 1) zufügen, Dict.; škodo n. komu, Dalm.; vse zlo n. komu, Trub.; nam misli vse zlo ter hudo nagoditi, Krelj; — n. komu, jemandem einen Streich, einen Possen spielen, Cig., Svet. (Rok.); ker si ti meni nagodil, pa bom še jaz tebi, jvzhŠt.; bojim se, da bi mi nagodila, Glas.; — 2) n. komu s čim = ugoditi, einen Gefallen erweisen, es recht machen, SlGor., ogr.- C.; — 3) n. se, zufällig geschehen, sich ereignen, Mur., ogr.- M.; — 4) n. se na kaj, treffen, C.; — 5) n. se, sich vergleichen, Cig.
  26. nagọ̑doma, adv. zufälliger Weise, V.-Cig.
  27. nagogotáti se, -otȃm, -ǫ́čem se, vb. pf. sich satt schnattern.
  28. nagółčati, -ím, vb. pf. n. komu, jemandem viele Vorwürfe machen, ihn ausschelten, SlGor.- C.
  29. nagoləhən, -hna, adj. fast nackt, ogr.- C.
  30. nagolíti, -ím, vb. pf. in einer gewissen Menge abstreifen: n. listja, Vrt., Zora.
  31. nagoljufáti, -ȃm, vb. pf. durch Betrug eine gewisse Menge zusammenbringen: vse to je nagoljufal.
  32. nagołtáti se, -ȃm se, vb. pf. sich satt schlucken, sich satt essen, Cig.
  33. nagółtən, -tna, adj. = samogolten, gefräßig, gierig, C.
  34. nagomílati, -am, vb. pf. = nagomiliti, Cig., ZgD.; nagomilano bregovje, Zora.
  35. nagomíliti, -ı̑lim, vb. pf. anhäufen, Cig., Lašče- Levst. (M.).
  36. nagòn, -gǫ́na, m. der Trieb, der Naturtrieb, der Instinct, Cig., Jan., nk.; spolni n., der Geschlechtstrieb, Jan.
  37. nagóniti, -gǫ́nim, vb. pf. 1) auftreiben: veliko živine n.; psi so veliko zajcev nagonili; — 2) n. se, = gonjenja se naveličati, sich satt brunften; — sich austummeln, Cig.
  38. nagọ̑st, f. die Nacktheit.
  39. nágost, adj. ein wenig dicht, ogr.- C.
  40. nagǫ́sti, -gǫ́dem, vb. pf. 1) (mehrere Musikstücke) abspielen; nagodli so mu pet polk; — 2) n. se, des Spielens auf Musikinstrumenten satt werden; — des Murrens satt werden.
  41. nagostíti se, -ím se, vb. pf. sich satt schmausen, Cig.; Ko se (kozel) nagosti, Grm pusti, Levst. (Zb. sp.).
  42. nagostováti se, -ȗjem se, vb. pf. des Schmausens satt werden, Cig.
  43. nagóta, f. die Nacktheit.
  44. nagótən, -tna, adj. nackt, Jarn., Jan.; — öde, Jan.
  45. nagotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. eine gewisse Menge fertig machen, bereiten.
  46. nagubánčiti, -ȃnčim, vb. pf. runzeln: čelo n., C.; nagubanči se marsikatero lice, LjZv.; nagubančen, faltig, gefurcht, Jan.
  47. nagubáti, -ȃm, vb. pf. in Falten legen, fälteln, Cig., Jan.
  48. nagúbniti, -gȗbnem, vb. pf. runzeln: čelo n., C.
  49. naguda, f., Cig., Jan.; pogl. negoda.
  50. nagudən, -dna, adj., Cig.; pogl. negoden.
  51. nagúgati se, -am se, vb. pf. sich satt schaukeln.
  52. nagúliti, -im, vb. pf. 1) anwetzen, ein wenig schinden; — 2) durchprügeln, Cig., M.
  53. nagúlja, f. ein Weib mit zerrissenen Kleidern, C.
  54. nagȗmpati, -am, vb. pf. abprügeln, Z., C.
  55. nagȗncati se, -am se, vb. pf. sich satt schaukeln.
  56. nahajalíšče, n. der Fundort, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; nahajališča alpinskih rastlin, LjZv.
  57. nahȃjanje, n. das Finden.
  58. nahȃjati, -am, vb. impf. ad najti; 1) zu finden pflegen, finden; na gorah nahajamo lepih cvetic; — n. se, sich vorfinden, vorkommen; ogr.- Valj. (Rad), nk.; — 2) herankommen: mrak nahaja, M.; Tam je ljub'ca rajala, Meni v srce nahajala, Npes.-Schein.; — anwandeln: nahaja me želja, Cig.; bolezen me nahaja, es überfällt mich eine Krankheit, Cig., Gor., BlKr.- M.; — 3) n. koga = hoditi za kom, Guts., Jarn.
  59. nahȃjkovati se, -ujem se, vb. pf. des Lustwandelns satt werden, Cig.
  60. nahı̑šje, n. der Dachboden, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.
  61. nahı̑toma, adv. schnell, rasch, C., Rib.- Mik.
  62. náhiž, m. = nahišje, vzhŠt.; hoditi na nahiž, Pjk. (Črt.).
  63. náhižje, n. = nahišje, Prip.- Mik.
  64. nahladíti se, -ím se, vb. pf. sich genug abkühlen.
  65. nahlapčeváti se, -ȗjem se, vb. pf. den Knechtdienst satt bekommen, BlKr.- M.
  66. nahlę́niti, -hlę̑nem, vb. pf. = premraziti: veter me je nahlenil, Vrsno- Erj. (Torb.).
  67. nahlíniti, -hlı̑nem, vb. pf. aufdunsen, C.
  68. nahlópati se, -pam, -hlǫ́pljem se, vb. pf. sich satt schlürfen, Z.
  69. nahmę́ljiti, -hmę̑ljim, vb. pf. mit Hopfen würzen, Jan. (H.).
  70. náhod, nahǫ́da (náhoda), m. der Schnupfen; nahod imeti, dobiti; n. (pri konjih in ovcah), der Strengel, Strp.; ( die Erkältung, die Gicht, Koborid- Erj. [Torb.]).
  71. náhodast, adj. schnupfenartig, Cig.
  72. nahǫ́dən, -dna, adj. 1) Schnupfen-; — 2) mit dem Schnupfen behaftet, verschnupft; ves n. sem.
  73. nahóditi se, -hǫ́dim se, vb. pf. 1) sich müde o. satt gehen; — 2) n. se česa, durch Gehen etwas bekommen, C.; n. se smrtne bolezni, Zv.; tudi: n. si bolezen, Glas.
  74. náhodnica, f. der Storchschnabel (geranium), Fr.- C.
  75. nahọ̑doma, adv. plötzlich, unverhofft: n. koga srečati, Vod. (Izb. sp.); n. me prime kaka stiska, LjZv.; glasovi se n. menjajo, Erj. (Som.); nahodoma, kakor bi bila iz tal izrasla, stoji pred menoj ciganska deklica, Erj. (Izb. sp.).
  76. nahudíti, -ím, vb. pf. Uebles anthun, Cig., Jan., nk.; (vedomec) človeka raztrga ali mu nahudi kako drugače, LjZv.
  77. nahȗkati, -kam, -čem, vb. pf. anhauchen.
  78. nahúkəł, -kla, adj. angelaufen: bizmut je šareno nahukel (bunt angelaufen), Erj. (Min.).
  79. nahuklína, f. der Anflug vom Hauche ( z. B. am Glase), Z.
  80. nahúliti, -hȗlim, vb. pf. ein wenig neigen; n. se, sich ein wenig neigen, bücken, Hal.- C.
  81. nahȗskanje, n. die Aufhetzung.
  82. nahȗskati, -am, vb. pf. anhetzen, aufhetzen; psa n. na koga; n. koga, da kaj stori.
  83. nahústiti, -im, vb. pf. = nahuskati; nahustili so narod na nedolžne ljudi, SlN.
  84. nahváliti, -im, vb. pf. 1) genug loben, Z.; nisem ga mogel n., Kr.; — 2) n. se, des Lobens satt werden.
  85. naíhtiti se, -im se, vb. pf. sich satt schluchzen.
  86. naimenováti, -ȗjem, vb. pf. benamsen, benennen, Mur., Let., SlN.
  87. naískati, -íščem, vb. pf. 1) suchend zusammenbringen, Mur.; — 2) n. se, sich satt suchen.
  88. naīvən, -vna, adj. prostoumen, naiv, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  89. naīvnost, f. die Naivität, Cig. (T.), nk.
  90. nàj-, adv. dela superlativ iz komparativa, kateremu se spredaj pripenja: najboljši, najlepši, najhitreje, največ; priklepa se tudi besedam, ki niso komparativi, pa imajo komparativen pomen: najpred, zuerst, Mur.; najprvo, zuerst, Cig.; najnaprvo, vor allem, in erster Linie, Levst. (Močv.); — naj ima vselej tudi svoj posebni naglas: nàjlẹ̑pši.
  91. nȃj, I. (skrčeno iz "nehaj"), 1) naj, najta, najmo, najte, z infinitivom, = nikar: naj me žaliti, beleidige mich nicht, Hal.- C.; naj se groziti, drohe nicht, Zora; najte soditi, richtet nicht, Ev. tirn.-Mik.; — 2) naj, najta, najmo, najte, lass, lasst, lassen wir (z "da"): naj da tvoja vest tebi govori, lass dein Gewissen zu dir sprechen, Guts. (Res.); najte da izvemo, lasst uns in Erfahrung bringen, Jarn. (Sadj.); Najmo da voda stoji, lassen wir das Wasser stehen, Npes.-Schein.; najte da ..., machet dass ..., C.; — ("da" je izpuščen): najte se učimo, lasst uns lernen, Trub. (Post.); najte vas vprašam, lasst mich euch fragen, Jarn. (Sadj.); — (z infinitivom): najmo zvon hladiti, lasst uns die Glocke abkühlen, Slom.; najmo se zbirati, C.; najte! nur zu! Cig.; — II. nàj, conj. izraža 1) (v glavnem stavku) zahtevo, ukaz, željo, (lassen, sollen, mögen): naj vidim, lass mich sehen! naj se joče! lass ihn weinen! naj gre! er soll (mag) nur gehen! naj se jezi, kaj je meni za to! er mag immerhin zürnen, was kümmert das mich! naj bo v imenu božjem! es sei in Gottes Namen! naj v miru počiva! naj prideta oba! mlajši naj posluša starejšega; kam naj grem? kaj naj storim? kaj naj dela hlapec? — 2) (v odvisnih stavkih) za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam; ukazal je, naj se vojaki umaknejo; — (v koncesivnem pomenu): sei es, dass, ob: naj delam ali ne, nikoli nič nimam, ich mag arbeiten oder nicht, ich habe doch nie etwas; naj si, obgleich: naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine, Kast.
  92. najāda, f. die Quellnymphe, die Najade.
  93. najȃhati se, -ham, -šem se, vb. pf. sich satt reiten.
  94. najáviti, -im, vb. pf. melden, Jan., C.; n. se, sich melden, Cig., Prip.- Mik.; najavi se mimogrede, melde dich im Vorbeigehen an, Cig.
  95. nȃjdba, f. die Handlung des Findens, der Fund, Cig., C.; die Auffindung, die Entdeckung, Cig., Jan., nk.; n. Amerike, nk.; n. sv. križa, die Kreuzerfindung, Cig.
  96. nȃjdəc, -dca, m. der Finder, der Entdecker, Mur., Cig., Jan.
  97. nájdən, -dna, adj. Fund-: nȃjdni list, Cig.
  98. nájdenčič, m. = najdenec, C.
  99. nájdenəc, -nca, m. das Findelkind.
  100. nájdenik, m. = najdenec, Mur., Prip.- Mik.

   67.097 67.197 67.297 67.397 67.497 67.597 67.697 67.797 67.897 67.997  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA