Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (67.297-67.396)

  1. nadlahtı̑, f. pl. der Oberarm, Cig. (T.), C.
  2. nadlȃhtje, n. der Oberarm, C., Telov.
  3. nadlȃhtnica, f. das Oberarmbein, Jan., Cig. (T.).
  4. nàdlājtnant, m. der Oberlieutenant, Cig., nk.
  5. nàdlȃst, -ı̑, f. das Obereigenthum, (nadvlast) Cig.
  6. nadlȃstən, -tna, adj. obereigenthümlich, (nadvl-) Cig.
  7. nàdlastník, m. der Obereigenthümer, Jan.
  8. nàdlastnı̑štvọ, n. das Obereigenthum, DZ.
  9. nàdlẹ̑čnik, m. der Oberarzt, Jan. (H.).
  10. nadlę̑ga, f. die Beschwerde, die Belästigung, die Ungelegenheit; za (v) nadlego biti komu, nadlego delati komu, jemandem Plackereien bereiten, zur Last fallen, lästig fallen, behelligen.
  11. nadlę̑ganje, n. das Belästigen, M.
  12. nadlę̑gati, -am, vb. impf. lästig fallen, Mur., Cig.; ne nadlegaj me, lass mich unbehelligt, Cig.
  13. nadlę̑gavəc, -vca, m. der Belästiger, Cig., C.
  14. nadlegovȃnje, n. das Belästigen.
  15. nadlę̑govati, -ujem, vb. impf. lästig fallen, belästigen; n. koga s čim, jemanden mit einer Sache behelligen; tudi: n. komu: nečemo s tem nadlegovati bralcem, Navr. (Kop. sp.); — praes. pogostoma: nadlę̑govam, Valj. (Rad); govori se tudi: nadlegováti, -ȗjem.
  16. nadlegovȃvəc, -vca, m. der Belästiger.
  17. nadlegovȃvka, f. die Belästigerin.
  18. nadləhtı̑, f. pl., Erj. (Som.); pogl. nadlahti.
  19. nadlə̀htnica, f., Erj. (Som.); pogl. nadlahtnica.
  20. nadlẹ́tən, -tna, adj. großjährig, C.
  21. nadlę̑ža, f. = nadlega: zavoljo majhine nadleže začneš kleti, Bas.
  22. nadležáti, -ím, vb. impf. 1) "anliegen": ali ta ista modrost ino hitrost vselej nadležečo zlobo ino krivico ima, Krelj; — 2) nam veliko nadleži, es ist uns viel daran gelegen, Boh.; — po nem.
  23. nadlę́žən, -žna, adj. lästig, beschwerlich; n. biti komu, jemandem zur Last fallen, beschwerlich oder lästig sein, jemanden behelligen.
  24. nadlę̑ževati, -ujem, vb. impf. = nadlegovati, Mur., Jap., Škrinj.- Valj. (Rad); nadlę̑ž(e)vam, Škrb.
  25. nadlę́žiti, -im, vb. impf. = nadlegovati, Dict.; n. komu, Trub., Krelj.
  26. nadlę̑žnež, m. ein lästiger Mensch.
  27. nadlę́žnica, f. die Lästige.
  28. nadlę́žnik, m. lästiger Mensch.
  29. nadlę́žnost, f. die Lästigkeit, die Beschwerlichkeit.
  30. nadlı̑čje, n. ein Tuch, welches man der Leiche zur Kopfbedeckung mit ins Grab gibt, — oder dem Kinde bei der Taufe ums Haupt legt, M., Z., Mik.
  31. nadlı̑sčək, -čka, m. die Alraunpflanze (mandragora), (-lišek) Jarn., Mur., Jan.; — das Hexenkraut (circaea), (-lišek) Medv. (Rok.).
  32. nadlı̑səc, -sca, m. = nadlisček, Dict.
  33. nádlje, adv. = na dlje, na dalje, weiter, C.; da mojstra ne trudi nadlje, Krelj.
  34. nadljȗdski, adj. übermenschlich, Cig., Jan.
  35. nadlǫ̑čje, n. der Oberbogen ( arch.), Cig. (T.).
  36. nadlọ̑ga, f. 1) die Plage, die Mühsal, das Kreuz, die Drangsal; občna n., die Landplage, Cig. (T.); v nadlogah biti, in Nöthen sein, Cig.; to mi nadlogo dela, das verursacht mir Noth, Cig.; nadloga ga tare, er steckt in Noth, Cig.; nadloge našega življenja, die Mühsale unseres Lebens; kdor ne uboga, tepe ga nadloga, Npreg.; — ti si mi prava nadloga! mit dir habe ich ein wahres Kreuz! — 2) der Schneepflug, (menda, ker je na nji kamenja naloženega), Savinska dol.
  37. nadlọ̑ščina, f. die Trübsal, das Weh, das Ungemach, Cig., Jan.
  38. nàdlóvəc, -vca, m. der Oberjäger, Let.; računski n., der Rechnungsoberjäger, DZ.
  39. nadlǫ́žən, -žna, adj. von einer Drangsal, Noth, Plage betroffen; Bog me varuj, da bi nadložnim ljudem delal še jaz nadlego, Jurč.; — mit einem Leiden behaftet, bresthaft; nadložna je bila od rojstva: po berglah je hodila, LjZv.; nadložno človeče, Zv.
  40. nadlǫ́žnica, f. nadložna ženska, Z.
  41. nadlǫ́žnik, m. nadložen človek: tolažiteljica bolnikov in nadložnikov, Jurč.; berači in nadložniki, Zv.
  42. nadlǫ́žnost, f. die Mühseligkeit, das Elend; — die Bresthaftigkeit.
  43. nadmáhniti, -mȃhnem, vb. pf. über jemanden (etwas) hinwegschwingen, obenan schwingen, Cig., M.
  44. nàdmọ̑č, -ı̑, f. = premoč, die Uebermacht, Zora, Bes.
  45. nadmǫ̑dnik, m. die Nebenhode, Cig.
  46. nadnavȃdən, -dna, adj. außergewöhnlich, außerordentlich, C.
  47. nadnę̑vək, -vka, m. das Tagewerk, Mur., Danj.- Mik.
  48. nadnę́vən, -vna, adj. Tag-, Diäten-: nadnę̑vni razred, die Diätenclasse, SlN.
  49. nadnę̑vnica, f. der Taglohn, Cig. (T.).
  50. nádnica, f. der Taglohn, Mur., Cig.; — hs.
  51. nádnožje, n. das Bein, der Fuß, vzhŠt.
  52. nádọ, n. der stählerne Auftrag, C.; na balti ali sekiri mora biti nado, da dobro seka, BlKr.; — der Stahl, Mik.; jeklo ali n., Navr. (Let.).
  53. nadobı̑tən, -tna, adj. erblich, Erb-, Mur.; nadobitni greh, Mur.
  54. nadobíti, -ím, vb. pf. bekommen, Mur., Danj. (Posv. p.); — erben, Mur.; nadobljeni greh, die Erbsünde, Mur.
  55. nadobívati, -am, vb. impf. ad nadobiti; plačo n., Danj. (Posv. p.).
  56. nàdoblȃst, f. die Oberherrschaft, C., nk.
  57. nàdoblastník, m. der Oberherr, Jan. (H.).
  58. nadodáti, -dám, vb. pf. zusetzen, zulegen, Z., Jan. (H.).
  59. nadodȃvək, -vka, m. die Zulage, Z., Jan. (H.).
  60. nadojíti, -ím, vb. pf. 1) zur Genüge säugen, satt säugen; — 2) eine gewisse Menge durch Melken bekommen: danes sem veliko mleka nadojila, na vzhodu.
  61. nadoknják, m. der Fenstergiebel, Cig., C.
  62. nádọ̑ł, -dóla, m. der Bergabhang, Mur., C.; strm n., SlGor.; v nadol gre, es geht bergab, vzhŠt.
  63. nadọ̑ł, adv. = navzdol, Cig., Jan.; nádol, SlGor.
  64. nadółbsti, -dółbem, vb. pf. zusammenmeißeln: n. drobirja; aufmeißeln, Cig.
  65. nadọ̑łən, -łna, adj. abhängig, abschüssig, (nádołən) Mur.
  66. nadołgočásiti se, -čȃsim se, vb. pf. der Langweile überdrüssig werden.
  67. nadolọ̑žək, -žka, m. die Zulage, Valj. (Rad).
  68. nadołžı̑čki, adv. in die Länge hin, C.
  69. nadomẹ̑stək, -tka, m. der Ersatz, Cig., Zora; die Compensation ( mech.), Cig. (T.); das Surrogat, Cig., Levst. (Nauk).
  70. nadomẹ́stən, -tna, adj. 1) Ersatz-, nk.; nadomẹ̑stna reserva, die Ersatzreserve, DZ.; — 2) ersetzbar, Cig.; nadomestne stvari, vertretbare Sachen, DZ.
  71. nadomẹstílọ, n. der Ersatz, Cig., Jan., nk.; — das Surrogat, DZ.
  72. nadomẹstı̑təv, -tve, f. die Ersetzung, die Entschädigung, Cig., Jan., nk.
  73. nadomẹ́stiti, -mẹ̑stim, vb. pf. ersetzen; škodo n.; — nachholen, einbringen, Cig.; n., kar je kdo zamudil, jvzhŠt.
  74. nadomẹstljìv, -íva, adj. ersetzbar, Cig., Jan.; pogl. nadomesten 2).
  75. nadomẹ̑stnica, f. die Stellvertreterin, Z.
  76. nadomẹ̑stnik, m. der Stellvertreter, Z.; vsacemu (ogledniku) je pridejati nadomestnika, Levst. (Nauk).
  77. nadomẹstováti, -ȗjem, vb. impf. ersetzen, vertreten, Cig., Jan., nk.
  78. nadomẹ́ščanje, n. das Ersetzen, Cig.
  79. nadomẹ́ščati, -am, vb. impf. ad nadomestiti; ersetzen, kajk.- Valj. (Rad), nk.
  80. nadomẹ̑tək, m. = nameček, Jan. (H.).
  81. nadopláčati, -am, vb. pf. die Zahlung ergänzen, Z.
  82. nadoplačílọ, n. die Nachzahlung, DZ.
  83. nadopołníłən, -łna, adj. Ergänzungs-, Jan. (H.).
  84. nadopółniti, -im, vb. pf. ergänzen, Z., DZ.
  85. nadopołnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad nadopolniti, Zora.
  86. nadǫ́ti se, nadmèm se, vb. pf. aufschwellen, Cig.; sich aufblähen, C.; prsi se mu nadmejo, Zora; nadot, aufgeblasen, Erj. (Torb.); — prim. naduti.
  87. nadovlẹ́ti, -ím, vb. pf. n. komu, genügen, befriedigen, Rib.- C.; — prim. nadovoleti.
  88. nadovolẹ́ti, -ím, vb. pf. genügen: ako bi vsi dohodki ne nadovoleli, DZ.
  89. nadovǫ́ljiti se, -vǫ̑ljim se, vb. pf. überdrüssig werden: n. se česa, Jan., jvzhŠt.
  90. nàdpȃznik, m. der Oberwächter, Nov.
  91. nadpı̑čje, n., Z., pogl. podpičje.
  92. nadpìs, -písa, m. die Ueberschrift, Mur., Cig., Jan.; der Titel eines Buches, Cig.; — die Adresse, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; zasilni n., die Nothadresse, DZ.; — die Umschrift einer Münze, die Legende, ( rus.) Cig. (T.).
  93. nadpísanəc, -nca, m. der Adressat, Cig.
  94. nadpísanka, f. die Adressatin, Jan. (H.).
  95. nadpísati, -šem, vb. pf. überschreiben, betiteln, die Aufschrift machen, Cig., Jan.; — n. na koga pismo, adressieren, ( rus.) DZ.
  96. nadpı̑sək, -ska, m. dem. nadpis, Cig.; die Ueberschrift, M.
  97. nadpísən, -sna, adj. Adress-: nadpisna stran pisma, die Adressseite, DZ.
  98. nadpı̑snik, m. der Adressat, DZ.
  99. nadpisováti, -ȗjem, vb. impf. ad nadpisati, überschreiben, Cig., Jan.
  100. nadpíti, -píjem, vb. pf. n. koga, jemanden im Trinken übertreffen, Cig.

   66.797 66.897 66.997 67.097 67.197 67.297 67.397 67.497 67.597 67.697  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA