Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (67.101-67.200)

  1. nabǫ̑bnati se, -am se, vb. pf. sich satt trommeln.
  2. nabòd, -bóda, m. 1) das Aufspießen, Cig.; — 2) der Anstich, Cig.
  3. nabọ̑dckati, -am, vb. pf. durchspicken, (-bockati) Cig.
  4. nabȏdək, -dka, m. eig. ein kleiner Stich: der Punkt, Valj. (Rad).
  5. nabodína, f. die Anspießwunde, Cig.
  6. nabogljen, adj., pogl. nebogljen.
  7. nabòj, -bója, m. 1) das Angeschlagene, der Beschlag, Cig.; — die Plackarbeit (placage, arch.), h. t.- Cig. (T.); — 2) der Böttchertriebel, C.; — 3) die Ladung ( z. B. eines Gewehres), die Patrone, Cig., C., DZ., nk., BlKr.; z dvojnim nabojem, doppelt geladen, Cig.; — 4) eine Wand von angestampfter Erde, C., Z.; — tudi: náboj, Valj. (Rad).
  8. nabȏjec, * -jca, m. der Böttchertriebel, Cig., C.
  9. nabójen, -jna, adj. 1) kampfbegierig, offensiv, Jan.; raufsüchtig, Gor.; vrelo kašo je treba pihati, nabojnim ljudem prav dati, Glas.; — 2) Gewehrladungs-, Patron-: nabǫ̑jna torbica, die Patrontasche, Vrt.
  10. nabojeváti se, -ȗjem se, vb. pf. sich satt kämpfen, kampfmüde werden, Cig.
  11. nabojnjáča, f. die Patrontasche, Jan. (H.).
  12. nabǫ́jnost, * f. Kampflust, die Streitbegier, Jan., Gor.
  13. nabókati, -am, vb. pf. (eine Höhlung) ausfüllen, C.
  14. nabósti, -bódem, vb. pf. 1) aufspießen, aufstecken; n. kaj na vilice; muho na iglo n.; — 2) einen nicht tiefen Stich machen, anstechen; n. klobaso; — 3) n. podobo, (bei den Nähterinnen) ein Muster abstechen, Cig.
  15. nabotẹ́ti, -ím, vb. pf. aufschwellen, dick werden: nabotelo hlodje, Z.
  16. nabotíti se, -ím se, vb. pf. anschwellen, sich aufblähen, C.; — vrata se nabotijo od mokrote, Savinska dol.- C.; — nabočen, angeschwollen, C.
  17. nabǫ̑tnica, f. die Gallosche, Jan. (H.).
  18. nabọ̑zəc, -zca, m. = sveder, Jan., Mik., Rez.- Baud.; — prim. stvn. nabagēr, Naber, Nabinger, Mik. (Et.).
  19. nabọ̑žəc, -žca, m. = nabozec, Cig., Gor., Kor.
  20. nabǫ́žən, -žna, adj. fromm, religiös, Mur., Jan., Cig. (T.); ( stsl., češ.).
  21. nabȗckati, -am, vb. pf. = nabodckati, bespicken, Cig.
  22. nabúčati se, -ím se, vb. pf. sich satt tosen.
  23. nabudláti, -ȃm, vb. pf. füllen (von Speisen), Cig.; z zeljem nabudlan, Cig.; n. klobaso, Z.
  24. nabúhəł, -hla, adj. bauschig, wulstig, Cig.; — schwülstig, Jan.; bombastisch, Cig. (T.).
  25. nabúhlost, f. die Aufgedunsenheit, Cig.; — die Schwülstigkeit, Jan.; der Bombast, Cig. (T.).
  26. nabúhniti, -bȗhnem, vb. pf. 1) aufdunsen, Cig.; — 2) auftreiben, aufgedunsen machen, Mur.; n. se, aufdunsen, anschwellen, Cig.; — nabuhnjen, aufgedunsen: n. obraz, Cig.; bauschig, Cig.
  27. nabȗhnjenəc, -nca, m. ein aufgedunsener Mensch, Cig.
  28. nabuhováti, -ȗjem, vb. impf. ad nabuhniti; auftreiben, aufgedunsen machen, Mur.
  29. nabúlati, -am, vb. pf. füllen: klobase n., Jan.; — prim. bulati.
  30. nabúliti se, -im se, vb. pf. aufdunsen: nabuljen, aufgeblasen, Bes.
  31. nabȗnkati, -am, vb. pf. abpauken, abprügeln.
  32. nabȗšək, -ška, m. der Puffärmel, Jan. (H.).
  33. nàc, náca, m. = norec ( prim. tirol.-nem. natz, alberne Person), Tolm.- Štrek. (Let.).
  34. nacácati, -am, vb. pf. ankleistern, Jan. (H.).
  35. nacẹdíti, -ím, vb. pf. anseihen, antröpfeln lassen; iz navrtanih dreves si nacediti v kozarec nekoliko soka, LjZv.; — n. se, antröpfeln; iz nagnjenega soda se je še nekoliko kalnega vina nacedilo.
  36. nacẹ́jati, -am, vb. impf. ad nacediti.
  37. nacę́pati, -cę̑pam, -pljem, vb. pf. in irgend einer Menge herunterfallen; črez noč je nacepalo veliko hrušek z dreves.
  38. nacẹ́piti, -im, vb. pf. 1) in irgend einer Menge spalten; drv (premalo, dosti, za cel teden) n.; in irgend einer Menge pfropfen; trideset dreves nacepiti v enem dnevu; — 2) anschlitzen, anspalten, ein wenig spalten, Cig.; nacepljen, gespalten ( bot.), Cig. (T.); n. list, Tuš. (R.); — 3) n. se, sich satt spalten oder pfropfen.
  39. nacẹpljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad nacepiti 2), (nacepovati) Cig.
  40. nacẹ́stən, -stna, adj. auf der Straße befindlich: nacestno osobje pri železnici, das Streckenpersonale, DZ.
  41. nacijáziti, -im, vb. pf. zusammenschleppen, eilig zusammenbringen, Gor.
  42. nacìk, -cíka, m. der säuerliche Beigeschmack des Weines, (nácik) jvzhŠt.; — der Beigeschmack ( fig.), Ravn.- Valj. (Rad).
  43. nacikováti, -ȗjem, vb. impf. anspielen, Cig., Jan.; — prim. cikati.
  44. nacízati se, -am se, vb. pf. sich satt saugen, M., Z.
  45. nacı̑znik, m. ein Hütchen zur Erhebung der Brustwarzen, Mur.
  46. nacmę̑vkati, -am, vb. pf. anwinseln, Cig.
  47. nacmokáti, -ȃm, vb. pf. 1) aufklecken; blata n. na steno; — 2) n. se, sich satt schmatzen; — = cmokaje se najesti.
  48. nacúzati se, -am se, vb. pf. sich satt saugen.
  49. nacvíliti se, -im se, vb. pf. sich satt winseln.
  50. načákati se, * -am se, vb. pf. des Wartens satt werden.
  51. načəbljáti se, -ȃm se, vb. pf. sich satt flüstern oder lispeln, Cig.
  52. načəčkáti, -ȃm, vb. pf. = načrčkati.
  53. načèh, -čéha, m. der Riss, der Anbruch, Cig.
  54. načéhniti, -čę̑hnem, vb. pf. = načesniti.
  55. načehováti, -ȗjem, vb. impf. ad načehniti, Jan.
  56. nȃčək, -čka, m. = nac, Tolm.- Štrek. (Let.).
  57. načȇłək, * -łka, m. das Stirnband, Jan.
  58. 1. načę́len, -lna, adj. grundsätzlich, principiell, Jan., Cig. (T.), C., nk.; — prim. načelo.
  59. 2. načéłən, * -łna, adj. auf der Vorderseite befindlich: načȇłni list, das Titelblatt, Jan. (H.).
  60. načéliti, * -im, vb. pf. eine gewisse Menge Getreide aus Garben ausklopfen: načeljeno zrnje, C.
  61. načȇlje, * n. der Kopf einer Schrift: na načelju lista, am Kopfe des Scheines, DZ.
  62. načeljustáti, -ȃm, vb. pf. 1) zusammenschwatzen (o grdem govorjenju); — 2) n. se, zur Genüge Zoten reißen.
  63. načȇłnica, * f. die Vorsteherin, Jan., C., nk.
  64. načȇłnik, * m. 1) der Vorgesetzte, der Vorsteher, der Chef, der Häuptling, Cig., Jan., nk.; postajski n., der Stationsvorstand, DZ.; deželni n., der Landeschef, DZ.; — 2) das Stirnband (= porta), Dict.; n. ali šapelj, Dalm.; die Stirnplatte, Dalm.; n. iz najčistejšega zlata, Jap. (Sv. p.); der Stirnriemen, C., Hip. (Orb.).
  65. načȇłništvọ, * n. die Vorsteherschaft, das Vorsteheramt, nk.
  66. načę́lọ, n. das Princip, der Grundsatz, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — stsl., rus.
  67. načę̑loma, adv. im Princip, principiell, Cig. (T.), C., nk.
  68. načelováti, -ȗjem, vb. impf. an der Spitze stehen, Anführer sein, Obmann sein, anführen, C., nk.
  69. načȇłstvọ, n. die Vorstehung, das Vorsteheramt, C., Cig.; — die Hegemonie, Cig. (T.); — der Vorstand, DZ., Nov.; deželno n., die Landesstelle, DZ., Levst. (Cest.); občinsko n., der Gemeindevorstand, Levst. (Pril.).
  70. načenčáti, -ȃm, vb. pf. 1) zusammenschwatzen; veliko tega mi je načenčal; — 2) n. se, sich satt schwatzen.
  71. načẹ́njati, * -am, vb. impf. ad načeti; von einem Ganzen wegzunehmen anfangen; hlebce n., polne sode n.; — n. se, den Anfang nehmen, nk.
  72. načepẹ́ti se, -ím se, vb. pf. sich satt hocken, des Hockens müde werden.
  73. načésati, -am, -čę́šem, vb. pf. 1) anreißen; nohte si n.; — 2) eine gewisse Menge abreißen; n. mladih vejic z drevesa; — 3) zusammenkämmen; prahu n. z glave.
  74. načésniti, -čę̑snem, vb. pf. einen Anriss machen; n. se, sich ein wenig anreißen.
  75. načę́tək, -tka, m. 1) der Anfang des Hinwegnehmens von einem Ganzen, das Anbrechen ( z. B. des Brotes), Cig.; — der Anfang, Valj. (Rad); — 2) das, was zuerst von einem Ganzen genommen wird (der Anbruch, der Anschnitt u. dgl.), Cig.; ako je načetek svet, je tudi testo, Jap. (Sv. p.); — die Erstlinge, Jarn.
  76. načę́ti, -čnèm, vb. pf. zuerst von einem Ganzen etwas nehmen, angänzen; hleb kruha n., das erste Stück von einem ganzen Laib Brot abschneiden; poln sod n., aus einem vollen Fass auszuschenken anfangen; jabolko n., den Apfel anschneiden oder anbeißen; prihranjeno n., die Ersparnisse angreifen; kapital (glavnico) n., das Capital angreifen; petek n., die Faste brechen, C.; smreko n., einen Fichtenbaum auflachen, aufritzen, Cig.; — n. se, beginnen, nk.; tukaj se je načelo njegovo znanje s plemenitim mecenom, Levst. (Zb. sp.).
  77. načę̑tič, adv. anfänglich, Mik.
  78. načę́tje, n. = načetek 1), Cig., Jan.
  79. náči, adv., M., ogr.- Vest.; pogl. inači.
  80. načíčati se, -am se, vb. pf. sich satt sitzen (v otročjem govoru).
  81. načı̑čkati se, -am se, vb. pf. = načičati se.
  82. načìn, -čína, m. die Art und Weise, Mur., Cig., Jan., nk.; na ta n., auf diese Art, nk.; na vsak n., jedenfalls, Cig., Jan., nk.; n. postopanja, die Behandlungsart, Cig. (T.); n. razlaganja, die Auslegungsart, Cig.; n. zdravljenja, die Heilart, Jan.; n., die Manier ( stil.), Cig. (T.); — die Methode, Jan., Cig. (T.); — glasovni n., die Tonart, Jan.; — die Modalität, Cig. (T.); der Modus, die Aussageform ( gramm.), Cig., Jan.; n. pr. naznanilni n., der Indicativ, Cig.; — hs.
  83. načíniti, -čı̑nim, vb. pf. 1) machen, verfertigen, hervorbringen, C.; verüben: n. prepovedano dejanje, Levst. (Nauk); — verursachen, bewirken, Mur., C.; — 2) n. koga, jemandem einen Possen spielen, Krn- Erj. (Torb.); — verhexen, Cig.
  84. načínjati, -am, vb. impf. ad načiniti, V.-Cig., C., kajk.- Valj. (Rad); Vse nam nevoljo načinja, Npes.-Vraz.
  85. načínovən, -vna, adj. Modal-, Jan. (H.).
  86. načítati, -am, vb. pf. 1) eine gewisse Menge lesen: napove vam tega toliko, kolikor gospod oča po službi načita iz svoje knjige, Let.; — 2) n. se, sich satt lesen.
  87. nȃčke, -čək, f. pl. der Backtrog, Mur., V.-Cig.; — prim. nečke.
  88. načǫ́biti se, -im se, vb. pf. = našobiti se, vor Unwillen den Mund verziehen, C.
  89. načúditi se, -čȗdim se, vb. pf. sich satt wundern; nisem se mu mogel n., ich konnte mich nicht genug über ihn wundern.
  90. nȃčve, -čəv, f. pl. der Backtrog, Valj. (Rad).
  91. nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.- Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.
  92. nȃd, f. kar se k železu privari, C.; — prim. nada 1), a).
  93. nȃda, f. 1) der Ansatz: a) der stählerne Auftrag beim Anstählen ( z. B. einer Hacke), Jan., Mik.; — fehlerhafter Ansatz des Stahles an die Bahn des Hammers, Cig.; prim. nado; — b) kos novega podplata, kateri se pribije (nadene) vrhu starega, uže raztrganega na obnošenem črevlju, Lašče- Erj. (Torb.); — c) fehlerhafte Verdickung des Spinnfadens, Cig.; — ako se predici nit utrga, konca vkup dene in sesuče: to debelejše mesto niti je nada, Polj.; — 2) die Hoffnung, Cig., Jan., nk.; die Erwartung: v nadi si biti koga, česa, sich versehen, erwarten, BlKr.; danes si nismo bili še matere v nadi, heute haben wir die Mutter noch nicht erwartet, vsak dan si je smrti v nadi, täglich erwartet er den Tod, BlKr.- M.; v nadi smo si, da izpregledajo po takih primerih i slepci, Navr. (Let.).
  94. nadáhniti, -nem, vb. pf. = nadehniti, anhauchen, Cig.; — begeistern, inspirieren, Cig. (T.); Bog je proroke nadahnil, Gott hat die Propheten inspiriert, Z.; — nadahnjen, begeistert, Cig. (T.).
  95. nadáhnjenje, n. die Begeisterung, Cig. (T.).
  96. 1. nadȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad nadati, Cig.
  97. 2. nadȃjati, -am, vb. impf. ad nadojiti: säugen, C., Volk.- M., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.
  98. nadȃlje, adv. = na dalje, weiterhin, forthin, Cig., M.; — weiters: slišali smo nadalje, Navr. (Let.).
  99. nadȃljək, -ljka, m. die Fortsetzung, DZ.
  100. nadáljən, -ljna, adj. = nadaljnji, Cig., Jan.

   66.601 66.701 66.801 66.901 67.001 67.101 67.201 67.301 67.401 67.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA